Članice EU, ki bodo za komisarske položaje predlagale ženske in močne politične profile, lahko računajo na to, da bodo dobile resorje v skladu s svojimi pričakovanji, poudarjajo neuradno v Bruslju. Doslej naj bi bilo predlaganih trinajst članov komisije, vključno z novo predsednico Ursulo von der Leyen, od tega pet žensk.

Evropski parlament je danes s tesno večino izvolil Ursulo von der Leyen za novo predsednico Evropske komisije. Nemška krščanska demokratka, ki bo prva ženska na tem položaju, je po izvolitvi dejala, da si bo prizadevala za močno Evropo, med prvimi izzivi pa bo oblikovanje komisarske ekipe. Slovenski evroposlanci od nje pričakujejo izpolnitev zavez.

Evropski poslanci bodo v torek v Strasbourgu odločali o kandidatki za predsednico Evropske komisije Ursuli von der Leyen. Računa lahko na podporo svoje konservativne politične družine. Levica in zeleni bodo glasovali proti. Ključni pa bodo še neodločeni socialisti in liberalci, ki od nje pričakujejo vrsto zagotovil. Kaže, da bo napeto do konca.

Evropski parlament je danes v Strasbourgu za predsednika, ki bo to edino neposredno izvoljeno institucijo EU vodil v prvi polovici petletnega mandata, izvolil Italijana Davida Sassolija iz politične skupine socialdemokratov. Sassoli je bil na tajnem glasovanju izvoljen v drugem krogu, po tistem, ko mu je v prvem krogu zmanjkalo le sedem glasov.

Voditelji članic EU so danes v Bruslju po maratonskih pogajanjih le dosegli kompromis o vodilnih položajih v EU, ki je spolno uravnotežen, geografsko in demografsko pa ne. Poleg tega je glavni poraženec kompromisa koncept spitzenkandidatov, kar buri Evropski parlament, ki je zdaj na potezi. Še zlasti so besni socialisti.

Voditelji članic EU so dosegli kompromis o vodilnih položajih v uniji. Za predsednico Evropske komisije predlagajo Nemko Ursulo von der Leyen, za predsednika Evropskega sveta so izbrali Belgijca Charlesa Michela, za predsednico ECB so imenovali Francozinjo Christine Lagarde, za visokega zunanjepolitičnega predstavnika pa Španca Josepa Borrella.

Ljudmila Novak (EPP/NSi), ki se po tokratnih evropskih volitvah vrača v Evropski parlament, napoveduje, da bo "s slovenskim srcem delala za dobro Slovenije in za povezovanje v Evropi". Želi si delati predvsem na področju kulture in izobraževanja, a bo to stvar dogovora, je povedala za STA.

Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Klemen Grošelj, ki je bil na listi LMŠ po delnih uradnih rezultatih izvoljen v Evropski parlament, se bo kot evroposlanec vsekakor zavzemal za to, kar je poudarjal v predvolilni kampanji, za solidarnost in varnost, je dejal za STA.

Nekdanji novinarki Ireni Joveva (Alde/LMŠ) so slovenski volivci glede na delne uradne rezultate prvič zaupali mandat v Evropskem parlamentu. Napoveduje, da bo zagovarjala predvsem socialne teme in mladinsko problematiko. Želi si sodelovanja s strankami oziroma političnimi skupinami, ki imajo podobna stališča kot LMŠ, predvsem pa so proevropske.

Poslanec SD Milan Brglez, ki je bil po delnih rezultatih izvoljen v Evropski parlament, se namerava tam usmeriti v tisto, kar po njegovih besedah tudi najbolje obvlada. To so zadeve, povezane z mednarodnimi odnosi, mednarodnim pravom in človekovimi pravicami. Znotraj tega pa se bo ukvarjal tudi s socialnimi pravicami, je dejal za STA.

Tanja Fajon (S&D/SD), ki so ji volivci zaupali že tretji mandat v Evropskem parlamentu, bo delo verjetno nadaljevala na področjih, kjer je bila aktivna že sedaj - na področju človekovih pravic, boja proti nestrpnosti, ksenofobiji, sovražnosti in lažnim novicam. "Delala pa bom seveda tudi za socialno pravično Evropo," je Fajonova dejala za STA.

Evropski poslanec Franc Bogovič (EPP/SLS), ki je bil v Evropski parlament izvoljen na skupni listi SDS in SLS, je glede svojih načrtov za drugi mandat v Bruslju podaril, da se bo držal tega, kar je počel doslej. "Kar nekaj časa rabiš, da poženeš korenine, da te kdo pozna in da ti verjamejo," je dejal, in zatrdil: "Ostajam zvest sebi."

Evropsko unijo na področju pokojnin, starejših in demografije po besedah evropske poslanke iz vrst SDS Romane Tomc čaka še veliko dela. Kot je pojasnila za STA, se namerava temu posvetiti tudi v prihodnjem mandatu evropske poslanke, pri čemer upa, da ji uspe "premakniti kakšen kamenček naprej".

Ponovno izvoljeni evropski poslanec Milan Zver bo v prihodnjem mandatu nadaljeval svoje delo na področju varnosti in obrambne politike, prav tako se bo posvečal področju izobraževanja. Kot je ocenil za STA, bo v prihodnje na agendi razprav v Evropskem parlamentu tudi boj proti terorizmu, na tem področju pa bi EU morala narediti korak naprej.

Osem poslanskih sedežev, ki v Evropskem parlamentu pripadajo Sloveniji, so si na evropskih volitvah razdelile štiri liste. Največ jih je osvojila skupna lista SDS in SLS, ki je prepričljiva zmagovalka današnjega glasovanja.

Današnjih evropskih volitev v Sloveniji se je glede na zadnje delne izide udeležilo 28,16 odstotka volilnih upravičencev. Udeležba je višja kot na evropskih volitvah pred petimi leti ter primerljiva z udeležbo v letih 2004 in 2009.

V dneh po objavi izidov evropskih volitev bodo v EU stekli pogovori o tem, kdo bo zasedel vodilne položaje v EU. Novi Evropski parlament se bo na plenarnem zasedanju prvič sestal v začetku julija v Strasbourgu. Sledi predvidena časovnica dogajanja po volitvah.

Okoli 427 milijonov volivcev v 28 državah v EU bo od 23. do 26. maja izbiralo 751 poslancev Evropskega parlamenta. V večini držav bodo volitve v nedeljo, ko bodo pozno zvečer že znani prvi obrisi novega parlamenta. Tudi v Sloveniji bodo volitve osmih evropskih poslancev potekale v nedeljo.

Stranke in liste, ki kandidirajo na evropskih volitvah, večinoma zagovarjajo spoštovanje vladavine prava. Nekatere v primeru hudih kršitev evropskih vrednot podpirajo tudi aktiviranje 7. člena pogodbe o EU. Ob tem jih več opozarja, da pri evropskih vrednotah ne bi smeli imeti dvojnih meril.

Podnebne spremembe in spopadanje z njimi je eno od pomembnejših vprašanj, s katerimi se soočajo Slovenija, EU in svet. Stranke in liste, ki kandidirajo na evropskih volitvah, se strinjajo, da je treba varovati okolje, a za to predlagajo različne ukrepe.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel sta predstavila idejo o uvedbi skupne evropske vojske, ki bi zmanjšala odvisnost EU od ZDA pri zagotavljanju varnosti. Stranke in liste, ki nastopajo na evropskih volitvah, imajo do tega različna stališča: nekatere evropsko vojsko podpirajo, druge so odločno proti.

Stranke in liste, ki bodo kandidirale na evropskih volitvah konec prihodnjega tedna, predlagajo različne ukrepe za krepitev socialnega vidika politik EU. Nekatere podpirajo poglobitev socialne unije in sprejetje minimalnih standardov na področju sociale na ravni EU, čemur druge nasprotujejo.

Čez šest dni se začnejo evropske volitve. Najprej bodo v četrtek volili Britanci in Nizozemci, nato v petek Irci in Čehi, v soboto Latvijci, Maltežani in Slovaki, v nedeljo pa še državljani preostalih 21 članic EU, tudi Slovenci. Prvo projekcijo sedežev v Evropskem parlamentu je pričakovati v nedeljo okoli 23.15.

EU se bo morala po volitvah najprej lotiti zapletene visoke kadrovske kombinatorike, in to ob pričakovani okrepitvi evroskeptičnih sil, kar lahko povzroči institucionalno krizo. Največji izzivi v prihodnjem političnem ciklu bodo sicer predvidoma varnost, migracije, digitalizacija, podnebne spremembe in krepitev vloge unije na svetovnem odru.

Državljani članic EU bodo na volišča odšli med 23. in 26. majem. Največ jih bo volilo prav 26. maja, ko bodo po 23. uri zvečer znani prvi izidi volitev. Že 28. maja se bodo na izrednem vrhu sestali voditelji članic, novi Evropski parlament pa bo imel ustanovno zasedanje julija. Sledi predvidena časovnica dogajanja po volitvah.

Teden dni pred evropskimi volitvami je kampanja v članicah EU na vrhuncu, ta teden je v Evropskem parlamentu v Bruslju potekalo tudi veliko soočenje vodilnih kandidatov evropskih političnih skupin. Medtem pa v ozadju že tli boj za najvišja mesta v uniji po volitvah.

Stranke in liste, ki bodo sodelovale na majskih evropskih volitvah, so za urejanje področja mladih in starejših izpostavile precej različne ukrepe in prednostna področja, ki bi jih morala Evropska unija urediti oziroma nadgraditi. Imajo pa skoraj vse svoje predloge in ideje za izboljšanje tega področja.

Ukrepi, ki so jih ustanove EU sprejele po finančni in gospodarski krizi, niso dovolj povečali odpornosti unije na morebitno novo krizo, meni večina strank in list, ki bodo kandidirale na evropskih volitvah konec maja.

Slovenija bo v drugi polovici 2021 predsedovala Svetu EU. Vlada še ni predstavila vsebinskih prioritet predsedovanja, stranke in liste, ki kandidirajo na evropskih volitvah, pa izpostavljajo različne. Imajo tudi različne poglede, kako in ali sploh lahko Slovenija predsedovanje izkoristi za uresničevanje svojih interesov.

Stranke in liste, ki kandidirajo na evropskih volitvah, brexita oz. dogajanja v zvezi z njim, pa tudi njegovih domnevnih posledic večinoma ne ocenjujejo pozitivno. Omenjajo raznolike vzroke za odločitev Britancev za izstop iz EU, različno je tudi njihovo mnenje o tem, ali bi Združenemu kraljestvu lahko sledile druge članice.

Stranke in liste, ki se bodo potegovale na majskih evropskih volitvah, imajo precej različna mnenja glede renacionalizacije določenih politik EU. Nekatere se za to močno zavzemajo, druge odločno nasprotujejo, določene pa ne vidijo potrebe po spremembah.

Evropska unija potrebuje prenovo, saj potrebujemo drugačno Evropo, kot jo imamo sedaj, se v zvezi s prihodnostjo povezave strinjajo stranke in liste, ki kandidirajo na evropskih volitvah. A imajo zelo različne poglede na to, kako naj bi bila videti prenovljena unija in kaj bi morale biti njene prioritete.

V Evropski uniji se pripravlja naslednja večletna finančna perspektiva za obdobje od leta 2021 do 2027. Večina strank in list iz Slovenije nasprotuje zmanjševanju sredstev za kmetijstvo in kohezijo, imajo pa različna stališča glede prioritetnih področij, ki bi si zaslužila evropska sredstva.

Ena od tem v predvolilni kampanji je tudi črpanje evropskih sredstev. Večina strank in list, ki bodo kandidirale na volitvah, se zavzema za poenostavitev postopkov za pridobitev sredstev. Nekatere pri tem poudarjajo pomen nadzora nad porabo teh sredstev.

Hrvaška mora pred vstopom v schengensko območje izpolnjevati vse pogoje, na prvem mestu je spoštovanje mednarodnega prava. Tako je v zvezi z vprašanjem, ali naj Slovenija podporo vstopu Hrvaške v schengen povezuje s spoštovanjem arbitražne razsodbe o meji, ocenila večina strank in list, ki kandidirajo na evropskih volitvah.

Glavna kandidata za predsednika prihodnje Evropske komisije Manfred Weber iz Evropske ljudske stranke (EPP) in Frans Timmermans iz vrst evropskih socialistov (PES) sta se v torek soočila na nemški televiziji ARD, pri čemer so se pokazale jasne razlike med njima na področjih terorizma, okolja in mladih.

Prehajanje meja med državami brez nadzora je za državljane EU ena od najbolj otipljivih prednosti članstva v EU, a številne države, tudi slovenska soseda Avstrija, že dlje časa ohranjajo začasni nadzor. Nekaterim kandidatnim listam se zdi takšen nadzor neupravičen, druge pa v njem vidijo znak nezaupanja do slovenske politike.

Migracije so bile v zadnjih letih eden glavnih izzivov v EU in obenem jabolko spora med članicami. Tudi stranke in liste iz Slovenije, ki se bodo potegovale za osem poslanskih sedežev v Evropskem parlamentu, bi se izziva lotile na različne načine, razdeljene so tudi pri iskanju krivcev za migrantsko krizo.

Liste, ki bodo nastopile na evropskih volitvah, imajo različna stališča do koncepta t. i. spitzenkandidatov. Nekaterim se zdi nedemokratičen, druge so prepričane, da prinaša več preglednosti v postopek izbire vodstva Evropske komisije. Mnenja so deljena tudi pri postopku izbire komisarja iz Slovenije.

Protievropske stranke lahko z okoli 35 odstotki sedežev postanejo druga največja skupina v naslednjem Evropskem parlamentu, kar pomeni velik izziv za sodelovanje tradicionalnih proevropskih sil, ugotavljajo avtorji poročila, ki ga je danes v Bruslju objavil evropski think tank European Council on Foreign Relations (ECFR).

Za politične stranke bo v kampanji pred evropskimi volitvami ključnega pomena mobilizacija njihovega volilnega telesa, sta prepričana analitika Alem Maksuti in Rok Čakš. Zato bodo po njunem mnenju najuspešnejše etablirane stranke z razvejano lokalno mrežo, po volitvah pa se razmerja na domačem političnem parketu ne bodo bistveno spremenila.

Svoboda gibanja državljanom EU poleg življenja in dela v drugih članicah unije omogoča tudi kandidiranje na evropskih volitvah v katerikoli državi članici. Maja se bo tako denimo za evropskega poslanca v Nemčiji potegoval nekdanji grški minister Janis Varufakis, listo stranke SAB pa bo na volitve popeljala Avstrijka Angelika Mlinar.

Kampanja evropskih strank za volitve v Evropski parlament se že drugič opira na sporen koncept vodilnih kandidatov, ki pa je na vse bolj majavih temeljih. Ali bo koncept preživel, bo odvisno od tega, kdo bo zasedel predsedniški položaj v Evropski komisiji.

Evropske politične družine so izbrale enega ali več vodilnih obrazov, da bi tudi tako privabile Evropejce na volitve in izboljšale slabo volilno udeležbo. Ti naj bi bili tudi ključni kandidati za položaj predsednika Evropske komisije in druge visoke položaje v EU. Med glavnimi obrazi sta tudi dve Slovenki: Violeta Bulc in Violeta Tomić.

V iztekajočem se petletnem institucionalnem ciklu je očitna krepitev vloge voditeljev članic EU na račun drugih institucij, kot sta Evropska komisija in Evropski parlament. Temelj za to je postavila lizbonska pogodba, ki je Evropski svet formalizirala kot institucijo, a znatno ga je okrepil brexit, ko je postavil pod vprašaj evropski projekt.

Izvoljeni evropski poslanci se v Evropskem parlamentu združujejo v politične skupine glede na politično prepričanje. Spodaj sledi pregled števila evropskih poslancev po skupinah na dan prvega zasedanja v letih 2009 in 2014 oz. glede na projekcije za prihajajoče evropske volitve v maju.

Večina glavnih evropskih političnih družin je že izbrala vodilne kandidate za majske volitve Evropskega parlamenta, liberalci pa so odločitev preložili na marec. Trenutno stanje tudi kaže, da je koncept vodilnih kandidatov vse bolj majav, čeprav najvplivnejši politični družini vztrajata pri njem.