STA soočenje: Liste o gospodarskih ukrepih EU po krizi

Ukrepi, ki so jih ustanove EU sprejele po finančni in gospodarski krizi, niso dovolj povečali odpornosti unije na morebitno novo krizo, meni večina strank in list, ki bodo kandidirale na evropskih volitvah konec maja.

STA je strankam in listam, ki se bodo potegovale za sedeže v Evropskem parlamentu, zastavila naslednje vprašanje:

Ali ocenjujete, da so ukrepi, ki so jih ustanove EU sprejele po finančni in gospodarski krizi, dovolj povečali odpornost unije na morebitno novo krizo?

SMC

Kriza je bila po njihovem mnenju streznitev, zaradi katere smo zdaj bolj odporni, vendar pa bi morali nadaljevati s poglabljanjem ekonomske in monetarne unije, predvsem bančne unije, unije finančnih trgov in v določeni meri na področju fiskalne politike.

Gibanje Zedinjena Slovenija

Nikakor ne, menijo. Ukrepi znotraj obstoječega finančno-gospodarskega sistema po njihovih besedah ne bodo preprečili niti nove krize, niti neizbežnega propada in razkroja EU. "Slovenija se mora na to pripraviti že sedaj, sicer bodo prihodnji časi za nas še bolj boleči," poudarjajo.

Zeleni Slovenije

Kot navajajo, je bil najpomembnejši ukrep uvedba fiskalnega pravila, ki pa se ga velika večina držav članic evroobmočja ne drži, začenši s Slovenijo. V tem smislu je EU naredila pomembne korake za vzpostavitev preventivnih mehanizmov v primeru nove krize, menijo.

Dobra država

Ukrepi so dovolj povečali odpornost unije, bodo pa po njihovem mnenju potrebni dodatni ukrepi.

SNS

Kriza bo po njihovem mnenju EU udarila po glavi zelo intenzivno, saj so ukrepi, ki so jih sprejele ustanove EU, zgolj blažilni ukrepi za največje. Te se bodo reševale in rešile tudi na hrbtih malih držav, predvsem tistih, ki imajo gospodarstvo vezano na večje države, poudarjajo.

Lista Povežimo se

Ne, EU po njihovih besedah ni storila dovolj. Dovolj za zaščito okolja, dovolj za našo prehransko varnost, dovolj za zaščito potrošnikov, dovolj za informacijsko varnost vsakogar izmed nas. Prihajajoča kriza bo te naše šibkosti samo še poglobila, izpostavljajo.

LMŠ

Menijo, da so ukrepi krepko omilili posledice prejšnje krize. Se je pa EU na prejšnjo krizo odzvala pozno, menijo. Upajo, da je to lekcija, ki smo jo razumeli.

NSi

Evropska komisija se je z ukrepi, ki dvigujejo odpornost unije, kot je bančna unija, dobro odzvala na finančno in gospodarsko krizo, trdijo. Probleme še vedno imajo tiste države članice, ki niso delale na strukturnih reformah, tudi Slovenija, pravijo v NSi.

SDS&SLS

"V tem mandatu smo sprejeli številne mehanizme za nadzor in direktive, s katerimi bodo države članice na morebitno ohlajanje gospodarstva bolje pripravljene," zagotavljajo. Poleg tega ima večina držav EU v svojih ustavah zapisano zlato fiskalno pravilo, dodajajo.

Domovinska liga

"Ne. Ekonomska politika ECB in Evropske komisije je neustrezna," menijo. Kot pojasnjujejo, se sistematično kršita 123. in 125. člen maastrichtske pogodbe. Rastoči saldi TARGET 2 po njihovih besedah kažejo na velika plačilnobilančna neravnotežja. Dvomijo v institucionalno robustnost EU ob prihajajoči gospodarski krizi.

SD

Kot izpostavljajo, je kriza pokazala, da so bili ukrepi neustrezni, eksperimenti z radikalnimi rezi v socialno državo, brezglavim varčevanjem in izsiljenimi dokapitalizacijami bank pa razvojno in socialno škodljivi. Neoliberalna in konzervativna logika je znova odpovedala, poudarjajo.

Levica

Ukrepi po mnenju Levice niso ustrezni. EU še vedno nima niti sistemskega mehanizma za odpravljanje trgovinskih neravnovesij med centrom in periferijo, pravijo. Menijo, da poleg tega ECB namesto spodbujanja rasti in zaposlenosti še vedno vztraja zgolj pri brzdanju inflacije in kreditiranju zasebnega sektorja.

DeSUS

Tudi po mnenju DeSUS ukrepi niso bili ustrezni. Poudarjajo, da so povečali odpornost elit na morebitne nove krize. Države članice so bile v mnogočem prepuščene same sebi in Slovenija je po fiasku s krpanjem bančne luknje to nalogo v zadnjih nekaj letih opravila bolj odgovorno, kot je kazalo do leta 2014, menijo.

SAB

Slovenija je v času krize delo po njihovih besedah opravila odlično, vse države pa ne. Slovenija je zato na morebitno novo krizo bolje pripravljena kot leta 2008, ne pa še dovolj, dodajajo. Enako velja za celotno EU. Ključno je, da ohranimo prost pretok blaga in storitev ter enoten evropski trg, izpostavljajo.

* Odgovori so navedeni po vrstnem redu strank oziroma list, kot bodo navedene na glasovnici za evropske volitve