STA soočenje: Liste o renacionalizaciji politik EU

STA je strankam in listam, ki se bodo potegovale za sedeže v Evropskem parlamentu, zastavila naslednja vprašanja:

Ali podpirate tendence nekaterih članic k renacionalizaciji določenih politik (omejevanje pretoka delovne sile, konkurence, socialna politika)? Kje tu vidite Slovenijo - njeno pozicioniranje in kaj bi taka razgradnja pravnega reda po vašem mnenju pomenila za Slovenijo in druge manjše članice?

SMC

Zavzemajo se za več EU, ne manj, pri tem pa zagovarjajo enakopravnost držav članic. Glede EU več hitrosti zavoljo večje enotnosti in napredka unije menijo, da je to treba jasno opredeliti v pravnem redu EU. Sloveniji mora biti v interesu, da je v jedrni skupini najbolj integriranih držav, poudarjajo.

Gibanje Zedinjena Slovenija

Slovenci se moramo po njihovem mnenju zavedati, da EU ni noben ideal, tudi pravni red v njej ne. Naš obstoj je odvisen od nas samih, zato moramo biti suvereni in neodvisni, poudarjajo. Kar bomo sami ustvarili, bomo sami porabili, menijo. Dodajajo, da se moramo takoj gospodarsko preusmeriti na svetovna tržišča, sicer bo streznitev zelo boleča.

Zeleni Slovenije

Ne vidijo potrebe po spremembah, saj te temeljijo na ustanovni listini. "Zeleni Slovenije pozorno gradimo trajnostno socialno politiko vseh starostnih razredov," izpostavljajo.

Dobra država

"Ne, smo proti nacionalističnim težnjam!" poudarjajo.

SNS

Renacionalizacija v EU je po mnenju SNS absolutno potrebna, in to ne zgolj na nekaterih področjih, ampak praktično na vseh. "V zvezi s tem je treba okrepiti suverenost posameznih držav ob upoštevanju ali neupoštevanju evropskih meril, ki so v veliki meri skregana z zdravo pametjo," pojasnjujejo.

Lista Povežimo se

Renacionalizaciji odločno nasprotujejo. Nasprotno, Evropa mora končno uvesti skupno zeleno davčno politiko in postati prava socialna unija, menijo. V tistem trenutku bodo ukrepi omejevanja pretoka delovne sile, nelojalna konkurenca, izogibanje davkom in davčne oaze rešeni na enak način za vse države članice. Socialna pravičnost in enakopravnost sta osnova za nadaljnji razvoj EU, pravijo.

LMŠ

Ne verjamejo, da bo v naslednjem desetletju prišlo do neke poenotene politike. Pogoj za renacionalizacijo je po njihovem mnenju poenotenje ekonomskih in socialnih politik.

NSi

Zagovarjajo tesnejše sodelovanje, zatorej vsakršnega omejevanja že doseženih dogovorov ne podpirajo, saj da bi šlo to na škodo predvsem manjših držav. Se pa mora Slovenija jasno zavedati, katera področja so v ekskluzivni pristojnosti držav članic in za ta poskrbeti najbolje, sploh pri socialnih politikah, pojasnjujejo.

SDS in SLS

Države članice morajo ohraniti svojo suverenost na ključnih področjih, obenem pa je treba ohraniti vse štiri svoboščine, pravijo v SDS in SLS. Sedanja razdelitev pristojnosti med Brusljem in državami članicami po lizbonski pogodbi Sloveniji popolnoma odgovarja. Vsak poseg v pravni red unije bo treba doseči v dialogu, izpostavljajo.

Domovinska liga

Izkušnja s SFRJ bi nas morala po njihovem prepričanju izučiti, da večnacionalne federacije ne delujejo. Birokratizacija, centralizacija in demokratični primanjkljaj uničujejo EU, menijo. EU je postala orodje globalistov, ki za cilj nimajo zagotavljanja varnosti in blaginje Evropejcev. Zaradi odtujenosti bruseljskih elit so težnje po renacionalizaciji politik naravne, poudarjajo.

SD

Menijo, da mora EU postati še bolj povezana, z več sodelovanja in več skupnimi cilji ter nalogami. Jasno ob večji vključenosti nacionalnih parlamentov. Manj kot bo izjem in odstopov od skupnih dogovorov, boljši bo položaj Slovenije, lažje bodo poslovala slovenska podjetja in več priložnosti bodo imeli državljanke in državljani, pojasnjujejo.

Levica

V EU je po njihovem mnenju treba obrniti prioritete. Evropsko povezovanje se je doslej tkalo okrog svobode kapitala, če hoče EU preživeti, pa mora na prvo mesto postaviti človeka in okolje, izpostavljajo. V tem smislu podpirajo večjo fiskalno svobodo držav članic, po drugi strani pa zelo jasne skupne standarde glede socialne države, okoljske in podnebne politike ter demokratičnih standardov.

DeSUS

"Vidimo, kaj pomeni svobodnjaško razumevanje schengenskega sporazuma v Avstriji, kaj pomeni sebično razumevanje skupne migrantske politike na Madžarskem in kaj zavračanje pravnega reda na Hrvaškem," pravijo v DeSUS. Kot dodajajo, vsak odmik od vrednot in temeljev EU pomeni nevarnost, da se ta hiša začne podirati od znotraj.

SAB

Po njihovem mnenju smo Slovenci, odkar smo del EU, izjemno napredovali. In na tem je treba graditi naprej, trdijo. Uveden nadzor na meji z Avstrijo je zanje napad na Slovence, ki se vsak dan vozijo na delo čez mejo. V EU so države enakopravne partnerice, zato je treba po njihovem prepričanju vztrajati pri tem, da so stališča Slovenije enakovredna stališčem Francije in Nemčije.

* Odgovori so navedeni po vrstnem redu strank oziroma list, kot bodo navedene na glasovnici za evropske volitve