Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

STA soočenje: Liste o vodilnih kandidatih, Evropski komisiji in evropskem komisarju

Liste, ki bodo nastopile na evropskih volitvah, imajo različna stališča do koncepta t. i. spitzenkandidatov. Nekaterim se zdi nedemokratičen, druge so prepričane, da prinaša več preglednosti v postopek izbire vodstva Evropske komisije. Mnenja so deljena tudi pri postopku izbire komisarja iz Slovenije.

STA je strankam in listam, ki se bodo potegovale za sedeže v Evropskem parlamentu, zastavila naslednja vprašanja:

1. Podpirate koncept vodilnih kandidatov in koga bi podprli za prihodnjega predsednika Evropske komisije? Se vam zdi prav, da Evropska komisija deluje bolj politično, kot je Junckerjeva, ali ste za bolj tehnično komisijo?

2. Je postopek imenovanja komisarskega kandidata v Sloveniji ustrezen? Bi morala vlada pri imenovanju kandidata upoštevati rezultate evropskih volitev? Kakšne kompetence in delovanje pričakujete od slovenskega komisarja?

SMC

1. Koncepta spitzenkandidatov ne podpirajo, izbor predsednika Evropske komisije bi moral biti po njihovo predmet pogovorov po volitvah. Menijo, da je Junckerjeva komisija v nekaterih primerih delovala preveč politično in zanemarila svojo vlogo varuhinje pogodb.

2. Veljalo bi razmisliti o večji demokratizaciji postopka. Ključno je, da se na to mesto imenuje kompetentnega in izkušenega posameznika, ki bo dobro opravljal svojo vlogo komisarja, hkrati pa se zavedal, da je slovenski član komisije. V SMC so prepričani, da Violeta Bulc svojo vlogo opravlja dobro.

Gibanje Zedinjena Slovenija

1. Ne podpirajo koncepta vodilnih kandidatov, ker na tovrstno izbiro oz. odločanje ljudje - volivke in volivci - nimajo nikakršnega vpliva. Vprašanje ali politična ali tehnična komisija pa je po njihovem mnenju zgrešeno, bistveno je namreč, ali in kako rešuje probleme ljudi.

2. Postopek je po njihovi oceni povsem neustrezen in nesprejemljiv, saj volivci nimajo nikakršnega vpliva. Slovenska vlada bi morala upoštevati rezultate slovenskih volitev. Slovenski komisar pa bi moral v prvi vrsti zastopati interese slovenskega ljudstva, delovati pa etično in profesionalno.

Zeleni Slovenije

1. Poleg mesta evropskega poslanca želijo tudi mesto evropskega komisarja za okolje. Pri tem pogrešajo realno vizijo ter politike, ki temeljijo na dejstvih in znanstvenih dokazih. Med vodilnimi kandidati pogrešajo kandidata, ki bi pred kapital postavil zdravje ljudi in okolje.

2. Želijo si predvsem, da bi komisar zasedal pomemben resor, ne pa da zaradi notranjepolitičnih tem izgubljamo kredibilnost in zaupanje drugih držav članic. Poudarjajo, da bi izvolitev poslanca Zelenih Slovenije pomenila, da bo Slovenija v evropskem parlamentu končno dobila zagovornika slovenskega okolja in naravnih virov.

Dobra država

1. Menijo, da potrebujemo kredibilnega kandidata/ko z ustreznimi strokovnimi izkušnjami in ustrezno politično podporo. Trenutne politične skupine so se po njihovem mnenju "izpele". Opozarjajo, da je vsako delovanje EK politično, sicer je sploh ne bi potrebovali.

2. Pričakujejo človeka, ki je strokoven, nekoruptiven in razume, kaj so potrebe Slovenije. "Ne potrebujemo ljudi, ki bodo samo hodili v EU 'službo'," poudarjajo.

SNS

1. Nikakor ne podpirajo koncepta vodilnih kandidatov. Na ta način namreč po njihovem mnenju prihaja do političnih prerivanj, "končni rezultat pa je lahko podoben zgolj sedanjemu Junkerjevemu mandatu".

2. Postopek je po njihovi oceni popolnoma spolitiziran. Poudarjajo, da bi vlada morala v prvi vrsti upoštevati domovinsko usmerjenost kandidata in njegovo strokovnost. Komisar pa bi se moral z vsemi močmi truditi za dobrobit Slovenije v prvi vrsti, "tako kot so do sedaj delali vsi komisarji razen slovenskih".

Lista Povežimo se

1. Podpirajo koncept vodilnih kandidatov. Za predsednico EK bi podprli kandidatko in kandidata Zelenih Ska Keller in Basa Eickhouta. Komisija bi po njihovi oceni morala poskrbeti, da bo evropska zakonodaja spoštovana, ne glede na to, kateri stranki pripada vlada posamezne države članice.

2. Postopek se jim zdi v teoriji ustrezen, v praksi pa zadnji primer imenovanja komisarja kaže, da Slovenija ne ceni ustrezno pomena te funkcije. Menijo, da pri imenovanju rezultati volitev ne bi smeli igrati vloge. Slovenski in drugi komisarji morajo biti kompetentni in neodvisni, njihovo delovanje pa demokratično in transparentno.

LMŠ

1. Ne podpirajo koncepta vodilnih kandidatov. Postopek je po njihovem mnenju nedemokratičen, saj volivci ne morejo glasovati zanje. Evropska komisija bi morala biti manj politična in bolj spoštovati vladavino prava. Na čelu EK vidijo aktualno komisarko iz Danske Margrethe Vestager.

2. Menijo, da je postopek imenovanja slovenskega člana Evropske komisije ustrezen. Od prihodnje Evropske komisije pričakujejo manj politično delovanje in aktivno prizadevanje za dobrobit vseh državljanov Evropske unije. Komisar pa mora po njihovem mnenju hkrati imeti tudi dober občutek za interese ljudi in države, iz katere prihaja.

NSi

1. Ta koncept po njihovih navedbah omogoča, da preko kandidata vnaprej vidimo konkretizacijo idej in vizijo določene politične opcije. Menijo, da bo treba narediti več na ravnovesju med Evropsko komisijo in parlamentom, saj je slednji edina institucija z neposredno voljenimi predstavniki.

2. Opozarjajo, da je treba komisarja razumeti kot odgovornega za določeno področje za celotno Evropo in mora biti zato strokovnost pomemben kriterij pri njegovi izbiri. Glede postopka njegovega imenovanja so v stranki že v preteklosti predlagali določene spremembe, ki bi postopek naredile še bolj pregleden in demokratičen.

SDS in SLS

1. Koncept vodilnih kandidatov podpirajo, saj krepi stopnjo demokratičnosti in preglednosti izbire vodstva Evropske komisije. V Evropski ljudski stranki podpirajo vodilnega kandidata Manfreda Webra, ki bo večji del svoje kampanje posvetil neposrednemu stiku z volivci.

2. Od kandidata pričakujejo ustrezne reference in strokovnost na področju, ki ga namerava voditi kot komisar, predvsem pa pričakujejo, da se bo zavzemal za interese Slovenije. Spomnili so, da je SDS leta 2014 predlagala nov model imenovanja evropskega komisarja, ki bi moral prihajati iz vrst zmagovite stranke na evropskih volitvah.

Domovinska liga

1. Podpirajo sistem spitzenkandidatov, ker ti v politične procese EU vnašajo večjo preglednost in demokratičnost. Junckerjeva komisija po njihovem mnenju ni ne tehnična in ne politična, "je komisija diletantov". Poudarjajo, da EU potrebuje predvsem kompetentno komisijo.

2. Vlado bi po njihovem mnenju kazalo zavezati k upoštevanju rezultatov evropskih volitev oziroma omejiti njeno diskrecijsko pravico imenovanja komisarja. Ocenjujejo, da se slovenski komisarji doslej niso izkazali. Želeli bi komisarja, "ki svoje funkcije ne bi pojmoval samo kot odlično plačano sinekuro".

SD

1. Podpirajo koncept vodilnih kandidatov. Njihova izbira je vodilni kandidat PES Frans Timmermans. Evropska komisija mora po njihovem mnenju spoštovati vladavino prava in odločati v interesu ljudi, ne pa v interesu vplivnih držav in korporacij.

2. Po njihovem mnenju je ključno, da se kandidati za komisarska mesta preizkusijo na volitvah. Samo izvoljeni predstavniki imajo demokratično legitimnost za zasedbo komisarskega mesta, saj so svoj program in namere predhodno predstavili in preverili pri ljudeh. Poudarjajo, da so ključni strokovnost, poštenost in prepoznavnost znotraj EU.

Levica

1. Sistem spitzenkandidatov je po njihovem mnenju korak v pravo smer, ne odpravlja pa dejstva, da državljani EU še vedno nimamo vpliva na odločitve v EU. V Levici predlagajo demokratizacijo EU. Parlament bi moral biti glavni politični usmerjevalec tako ECB kot Evropske komisije.

2. Obstoječ sistem imenovanja komisarskega kandidata po njihovem mnenju ni ustrezen. V Levici so že v prejšnjem mandatu predlagali, naj ga izbere parlament, in ne vlada. Na ravni EU pa bi po njihovem mnenju potrebovali podoben ukrep: Evropski parlament bi moral imeti večjo vlogo in delovati kot tisti, ki nadzira in usmerja delo Evropske komisije.

DeSUS

1. Poudarjajo, da je koncept vodilnih kandidatov izum prejšnjega mandata, ki je sicer dvignil pozornost javnosti, ni pa prispeval k demokratičnosti postopka izbire. Želijo si, da bi bil prihodnji predsednik komisije človek z izkušnjami, vizijo in močno mednarodno avtoriteto.

2. Predvsem si želijo, da bi bil postopek izbire prihodnjega komisarja iz Slovenije za javnost manj boleč ter da bi bila to oseba, ki uživa ugled zaradi znanja in izkušenj ter zmore povezati slovensko politiko. Opozarjajo, da odsotnost sodelovanja ljudi, ki nas zastopajo v Evropi, z domačim političnim okoljem ni konstruktivna.

SAB

1. Za prihodnjo vodjo EK bi podprli Margrethe Vestager, saj je po njihovem mnenju preteklo delo edino jamstvo, "da ne dobimo mačka v žaklju". Opozarjajo, da bi morala biti vladavina prava nad političnim prepričanjem, zavedanje tega pa so pri Junckerjevi komisiji pogrešali.

2. Po njihovem mnenju je ključno, da Slovenija dobi politično izkušenega komisarja oziroma komisarko, ki bo znal/a v Bruslju kaj narediti tudi za državo.

* Odgovori so navedeni po vrstnem redu strank oziroma list, kot bodo navedene na glasovnici za evropske volitve