STA soočenje: Liste o migracijski politiki EU

Migracije so bile v zadnjih letih eden glavnih izzivov v EU in obenem jabolko spora med članicami. Tudi stranke in liste iz Slovenije, ki se bodo potegovale za osem poslanskih sedežev v Evropskem parlamentu, bi se izziva lotile na različne načine, razdeljene so tudi pri iskanju krivcev za migrantsko krizo.

STA je strankam in listam, ki se bodo potegovale za sedeže v Evropskem parlamentu, zastavila naslednja vprašanja, povezana z migracijami:

Kako bi se morala EU lotiti problema? Ali bi morale biti članice solidarne pri delitvi bremena migrantov? Ali odgovornost za krizo pripisujete institucijam EU ali nacionalnim državam in njihovemu ravnanju v tej zgodbi?

SMC

Izziv migracij lahko rešujemo predvsem s podporo v državah izvora, menijo. Ključno se jim zdi usklajeno in solidarno delovanje tako med državami članicami, državami na migrantskih poteh in državami izvora. Kvote so ena od rešitev, ki jo podpirajo. Odgovornost za preteklo migrantsko krizo pa je po njihovem mnenju porazdeljena tako med posamezne članice kot počasi odzivne institucije EU.

Gibanje Zedinjena Slovenija

Krivdo pripisujejo institucijam EU, "ki načrtno izvajajo genocid nad evropskimi narodi". Ta se je po njihovem prepričanju začel s Strasbourško resolucijo leta 1975, ko so predhodnice EU sprejele menjavo - dostop do nafte v zameno za arabske priseljence. Prepričani so, da Evropska komisija izvaja enak načrt v novih članicah. "Slovenci imamo pravico nasprotovati takšnemu početju in se mu upreti," poudarjajo.

Zeleni Slovenije

Zavedajo se, da so migracije dejstvo. Prizadevajo si za to, da se najprej loči migrante in begunce, šele nato se lahko pogovarjamo o solidarnosti in pomoči drugim. Poudarjajo, da smo Slovenci solidaren narod, a zagovarjajo tezo, da je najprej treba poskrbeti za svoje ljudi. Težave pa je po njihovem treba v prvi vrsti reševati pri izvoru, pri tem pa zmanjšati in prepovedati trgovino z ljudmi.

Dobra država

Poudarjajo, da je treba oblikovati jasne pogoje, pod katerimi lahko migranti pridejo v EU in to politiko dosledno izvajati. "Od ljudi, ki pridejo k nam, pričakujemo tudi spoštovanje naše kulture," so navedli.

SNS

Poudarjajo, da bi morala EU takoj zapreti svoje meje za praviloma vse vrste migracij. Tiste migrante, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje v državi, pa bi morali takoj vrniti v državo izvora. Ne pristajajo na solidarnostno delitev bremena migrantov, "saj Slovenija v vsej zgodovini ni sodelovala pri ničemer, kar bi lahko upravičevalo naseljevanje migrantov pri nas".

Lista Povežimo se

EU bi se morala tega vprašanja lotiti enotno, s sprejetjem in izvajanjem skupne rešitve, pri čemer bi morala vsaka država članica prevzeti del odgovornosti v skladu s svojimi zmožnostmi. Odgovornost pripisujejo predvsem državam članicam, še posebej tistim, ki prodajajo orožje sprtim stranem. Opozarjajo, da so države članice tiste, ki nasprotujejo sprejetju skupne evropske rešitve za obvladovanje tega problema.

LMŠ

Solidarnost je po njihovi oceni nujna, a hkrati je treba upoštevati tudi vidik varnosti. Poudarjajo, da je treba najti smiselno ravnotežje, ob tem pa tudi jasno ločiti med zakonitimi in nezakonitimi migracijami. Treba bo tudi najti odgovor, kako težave reševati pri njihovem izvoru in hkrati končati s prakso zlorabe teme za posploševanje in strašenje prebivalstva. Ključno je tudi učinkovito varovanje zunanjih meja EU.

NSi

Glavna težava je po njihovi oceni pomanjkanje dialoga med srednjo in zahodno Evropo. Obenem je jasno, da potrebujemo evropsko rešitev, ki pa ne bo kršila suverenosti držav. "Ne moremo imeti ene Evrope in dveh migracijskih politik in dveh razumevanj vladavine prava," so prepričani. Poudarjajo, da je treba problem migracij primarno reševati z odpravljanjem gospodarskih in socialnih težav v izvornih državah.

SDS in SLS

EU že rešuje problem z zaščito zunanjih meja, na katere pošilja 10.000 policistov. Težave z migracijami je treba po njihovem mnenju reševati v državah izvora, so proti obvezujočim kvotam. Poudarjajo, da se je migrantska kriza zares začela s povabilom Angele Merkel, ki nosi odgovornost zanjo. K množičnim migracijam je prispevala tudi nekontrolirana prepustnost zunanjih meja EU, kar je odgovornost držav članic ob teh mejah.

Domovinska liga

Poudarjajo, da bi bilo treba z vsem sredstvi zavarovati meje EU in preprečiti nezakonite migracije iz Bližnjega vzhoda in Afrike. Solidarnost razumejo samo v smislu pomoči pri obrambi meja, nasprotujejo pa "podtikanju migrantskih kontingentov po državah članicah". Odgovornost pripisujejo zagovornikom "multikulti globalizma", tako v državah članicah kot na ravni EU, ki niso zavarovali meja.

SD

Po njihovem mnenju so ključni odgovori enotna in pacifistična zunanja politika ter interesno nepogojevana razvojna politika Evropske unije, skupaj z enotnim varovanjem in upravljanjem zunanjih meja unije. Kot podporne stebre pametnega upravljanja migracij pa vidijo pošteno in pravično trgovino ter vzpostavljanje visokih standardov varovanja okolja in dela. Po njihovem mnenju je solidarnost in odgovornost pri teh vprašanjih skupna.

Levica

Rešitev vidijo v temeljiti spremembi zunanje in sosedske politike EU. "Ti ljudje bežijo pred lakoto, revščino, vojnami, ekološkimi katastrofami," poudarjajo. Zato bi morala EU namesto v gradnje ograj, nabave orožja in vojaške intervencije sredstva usmeriti v vzpostavitev miru, stabilnosti in blaginje v svoji soseščini, so še prepričani.

DeSUS

Menijo, da so migracije dobile Evropo povsem nepripravljeno. "Države so ravnale vsaka po svoje in to, kar smo gledali konec leta 2015, je sramota za vse, ki verjamemo, da je Evropa humana in civilizirana skupnost," poudarjajo. Do tega po njihovem mnenju ne bi prišlo, če bi imela unija močnejšo in bolj aktivno držo v zunanji politiki in če bi se na probleme v državah, ki so vir večine migracij, odzivala pravočasno.

SAB

Po njihovem mnenju se nobena država s tem izzivom ne bo mogla spopasti sama in tudi ograje na meji priseljevanja ne bodo zaustavile. Zato čim prej potrebujemo skupno evropsko azilno in migracijsko politiko. Odgovornost, da je še nimamo, pa je po njihovem prepričanju predvsem na državah članicah, saj je zakonodaja pripravljena, sprejetje pa ovira Evropski svet, torej predstavniki vlad držav članic.

* Odgovori so navedeni po vrstnem redu strank oziroma list, kot bodo navedene na glasovnici za evropske volitve