Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Ognjeni krst von der Leynove v Evropskem parlamentu

piše dopisnica STA iz Bruslja Petra von Wüllerstorff

Bruselj/Strasbourg, 14. julija - Evropski poslanci bodo v torek v Strasbourgu odločali o kandidatki za predsednico Evropske komisije Ursuli von der Leyen. Računa lahko na podporo svoje konservativne politične družine. Levica in zeleni bodo glasovali proti. Ključni pa bodo še neodločeni socialisti in liberalci, ki od nje pričakujejo vrsto zagotovil. Kaže, da bo napeto do konca.

Belgija, Bruselj.
Kandidatka za predsednico Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Foto: Thierry Monasse/STA
Arhiv STA

Glasovanje o kandidatki za predsednico komisije bo nesporno osrednji dogodek drugega plenarnega zasedanja novega Evropskega parlamenta.

V torek dopoldne bo imela von der Leynova, ki vse od imenovanja za kandidatko intenzivno lobira pri političnih skupinah, še zadnjo priložnost pred glasovanjem, da evropske poslance v triinpolurni razpravi prepriča, naj jo podprejo.

Politične skupine bodo imele nato še nekaj časa za odločitev. Glasovanje, predvideno ob 18. uri, bo tajno, z oddajo lističev, ne po elektronski poti, zato napovedujejo v parlamentu kakšno uro za štetje glasovnic. Izid gre tako pričakovati okoli 19. ure.

Za izvolitev je potrebna absolutna večina evropskih poslancev, kar je v tokratnem primeru 374 glasov, ker štirje poslanci niso prevzeli mandatov. Katalonci Carles Puigdemont, Antonio Comin in Oriol Junqueras v Madridu niso dobili potrditve zaradi prizadevanj za neodvisno Katalonijo. Danka Marianne Vind, zamenjava Jeppeja Kofoda, ki je postal zunanji minister, pa še ni uredila vseh papirjev.

Medtem ko podpora predhodniku von der Leynove Jean-Claudu Junckerju pred petimi leti ni bila vprašljiva, je tokrat izid bolj negotov. Neuradno je sicer v Bruslju slišati, da so ključni igralci dogovorjeni in da bo Nemka potrjena, saj ne želijo institucionalne krize, a jamstev ni.

Von der Leynova, večkratna ministrica in stalna članica vlade nemške kanclerke Angele Merkel, lahko računa na podporo svoje politične družine, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) s 182 sedeži, tudi štirih slovenskih članov Romane Tomc in Milana Zvera (oba SDS), Franca Bogoviča (SLS) in Ljudmile Novak (NSi).

Ključno vprašanje je, kako se bodo odločili socialdemokrati (S&D) s 154 sedeži in liberalna skupina Prenovimo Evropo (RE) s 108 sedeži, ki napovedujejo, da bo napeto do konca.

Tudi slovenski evroposlanci iz vrst socialistov - Tanja Fajon in Milan Brglez (oba SD) - ter liberalcev - Irena Joveva in Klemen Grošelj (oba LMŠ) - se še niso odločili oziroma še niso sporočili, kako bodo glasovali.

Socialisti so pred glasovanjem znova izpostavili bridko razočaranje nad procesom imenovanja in prepričanje, da je bil njihov vodilni kandidat Frans Timmermans najboljša izbira.

Voditelji članic unije so namreč z imenovanjem von der Leynove za kandidatko napravili križ čez koncept spitzenkandidatov, po katerem naj bi šef komisije postal eden vodilnih kandidatov glavnih evropskih strank za volitve.

Čeprav ne vodilni kandidat EPP Manfred Weber ne Timmermans nista zmogla zagotoviti potrebne večine ne v parlamentu niti med voditelji, se sedaj socialisti razburjajo in članicam očitajo krivdo za polomijo s tem konceptom.

A obenem so socialisti v petek poudarili, da so odgovorni in da bodo odločitev sprejeli prihodnji teden na podlagi kandidatkinih odgovorov na njihove zahteve, ki jih je vodja S&D Iratxe Garcia Perez na šestih straneh zapisala v pismu von der Leynovi.

Dolg seznam zahtev vključuje uvedbo mehanizma za zaščito vladavine prava s sankcijami, najmanj polovico žensk v komisarski ekipi, prenovo volilne zakonodaje iz leta 1976, s katero bi utrdili proces spitzenkandidatov in bi vključevala tudi možnost nadnacionalnih list, ter obvezo, da se mora kandidat za predsednika komisije preizkusiti na evropskih volitvah.

Tudi v RE poudarjajo, da von der Leynova še ni ugodila njihovim ključnim pogojem. Tudi oni zahtevajo mehanizem za zaščito vladavine prava s sankcijami. Želijo še, da dobi liberalka Margrethe Vestager v novi komisiji enako močan položaj kot socialist Timmermans, nov sistem z nadnacionalnim značajem, ki bi nadomestil koncept spitzenkandidatov, geografsko uravnoteženost pri dodeljevanju ključnih resorjev in več transparentnosti pri imenovanju na najvišje administrativne položaje.

Zeleni s 74 sedeži in levica z 41 sedeži so že napovedali, da bodo glasovali proti imenovanju von der Leynove.

Zmerni evroskeptiki, skupina Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) z 62 sedeži in skrajno desna skupina Identiteta in demokracija (ID) s 73 sedeži se bodo o podpori odločili prihodnji teden.

Ob tem se že vrstijo kritike zaradi možnosti, da bi bila von der Leynova izvoljena s pomočjo glasov evroskeptikov ali celo skrajne desnice, a glasovanje je tajno in v marsikateri skupini ni pričakovati popolne enotnosti ne za ne proti.

Če bo von der Leynova potrjena, se bo takoj lotila oblikovanja nove ekipe. Že minuli teden je v Bruslju povedala, da želi popolno uravnoteženost obeh spolov, zato od članic želi, da predlagajo po dva komisarska kandidata, žensko in moškega.

Če je parlament ne potrdi, bodo imeli voditelji članic unije mesec dni časa, da predlagajo novo kandidatko oziroma kandidata.

V parlamentu bodo sicer predvidoma v četrtek zaslišali tudi komisarska kandidata Romunije in Estonije, Ioan-Mirceo Pascuja in Kadri Simson, ki bosta za štiri mesece zasedla položaja, ki sta ju zapustila Corina Cretu in Andrus Ansip, ko sta postala evropska poslanca.

Estonija in Romunija sta komisarska kandidata predlagali proti volji predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, ki opozarja na velik strošek takšne začasne zamenjave - milijon evrov na komisarja.

Na dnevnem redu tokratnega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta je sicer še vrsta tem, med njimi humanitarna pomoč v Sredozemlju, razmere v Perzijskem zalivu ter rezultati romunskega predsedovanja EU in prioritete finskega predsedstva.

pm/blm/np
© STA, 2019