STA soočenje: Liste o uvedbi skupne evropske vojske

Ljubljana, 18. maja - Francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel sta predstavila idejo o uvedbi skupne evropske vojske, ki bi zmanjšala odvisnost EU od ZDA pri zagotavljanju varnosti. Stranke in liste, ki nastopajo na evropskih volitvah, imajo do tega različna stališča: nekatere evropsko vojsko podpirajo, druge so odločno proti.

Estonija, Tapa.
Vojaške vaje zveze Nato.
Ameriški in nemški vojaki.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA

STA je strankam in listam, ki se bodo potegovale za sedeže v Evropskem parlamentu, zastavila naslednje vprašanje:

Ali podpirate uvedbo evropske vojske, za katero se zavzemata predvsem nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron? Prosimo tudi za kratko utemeljitev stališča.

SMC

Gre za proces poglabljanja varnostnega sodelovanja, ki je nujen za soočanje z vedno bolj kompleksnimi izzivi. Kot poudarjajo, bi evropsko vojsko v prihodnosti lahko podprli, vendar pri tem ne sme priti do podvajanja, temveč komplementarnosti z Natom.

Gibanje Zedinjena Slovenija

Uvedbe evropske vojske nikakor ne podpirajo. Tisočletne izkušnje slovenskega naroda kažejo na to, da so sprva zavezniki čez čas postali naši okupatorji. Slovenci moramo sami poskrbeti za lastno obrambo, sicer si ne zaslužimo niti države niti obstoja, le to je odgovorno do potomcev, so prepričani.

Zeleni Slovenije

S tem predlogom se ne strinjajo, saj je to po njihovem prepričanju še en ukrep v smeri zmanjševanja moči nacionalnih držav, po drugi strani pa krepi položaj Bruslja.

Dobra država

Kot poudarjajo, podpirajo EU vojsko samo na temelju jasnega dogovora, kaj bo njen cilj.

SNS

Koncept evropske vojske je po njihovi oceni neumnost, vsaj na tak način, kot ga reklamirata Merklova in Macron. Vojska vsake države je konstitutivni del državnosti, z evropsko vojsko pa bi po njihovem prepričanju dobili nekakšno federacijo oziroma Združene države Evrope.

Lista Povežimo se

Evropske vojske ne podpirajo. Kot poudarjajo, podpirajo skupno delovanje vojsk držav članic EU, njihovo izboljšano dejansko in stroškovno učinkovitost.

LMŠ

Evropska vojska v naslednjem mandatu po njihovem prepričanju ni realna opcija. Kot poudarjajo, obstaja že zveza Nato, pa tudi določne formacije znotraj EU, kot je stalno obrambno sodelovanje Pesco, ki bi ga lahko okrepili.

NSi

Podpirajo tesnejše sodelovanje, vendar ocenjujejo, da evropska vojska v tem trenutku verjetno ni izvedljiva. Pred vprašanjem, ali bi vojsko imeli, bi bilo po njihovem prepričanju treba razrešiti vprašanja, kdaj bi to vojsko uporabili, čemu bi bila namenjena in kako bi bila vodena? Dokler tega ne vemo, je vprašanje po njihovem prepričanju brezpredmetno.

SDS in SLS

Podpirajo uvedbo evropske vojske, vendar ne na račun nacionalnih armad in Severnoatlantskega zavezništva. Ta vojska bi lahko pripomogla pri zaščiti zunanjih meja EU, so prepričani.

Domovinska liga

So proti, saj je za evropsko varnost po njihovi oceni v celoti zadosten Nato. Skupna evropska vojska, podrejena neizvoljenim bruseljskim tehnokratom, bi po njihovi oceni predstavljala resno grožnjo demokraciji in suverenosti držav članic EU. Kot dodajajo, si ne želijo nove JLA, verjamejo v Slovensko vojsko.

SD

Kot poudarjajo, uvedbo evropske vojske podpirajo. Zmanjševanje obrambne, posledično tudi gospodarske in politične odvisnosti EU od ZDA je strateškega pomena. Samostojna obrambna politika pa pomeni tudi večjo samostojnost upravljanja odnosov s Kitajsko in Rusijo, kar je ključno za zunanje trgovinske odnose EU.

Levica

Skupni vojski nasprotujejo, saj bi šlo za še eno zapravljanje denarja za oboroževanje. Namesto tega je treba investirati v zeleno prenovo gospodarstva EU, gradnjo evropske mreže hitrih železnic, sosedsko pomoč državam v okolici in podobno. To bo povezalo Evropo, ne pa skupna vojska, to zdaj, kot menijo, razume tudi Macron, ki je v svojem zadnjem pozivu evropskim državljanom predlog skupne vojske izpustil.

DeSUS

Podpirajo, če bo to pomenilo manjše izdatke za oboroževanje znotraj držav članic in če bo to okrepilo sodelovanje vojaških enot v civilnih nalogah (reševalne akcije, pomoč pri naravnih in drugih nesrečah ...). Če pa bo to samo še en težko nadzorovan mehanizem in vzvod za dodatno okrepitev vojaške industrije (na kar kaže pretirana vnema določenih držav članic, ki kaže obrise nekaterih velikanov vojaške industrije), pa temu, kot poudarjajo, odločno nasprotujejo.

SAB

Kot poudarjajo, podpirajo skupno evropsko zunanjo in varnostno politiko, po njihovem prepričanju bi morali imeti tudi skupno azilno in migracijsko politiko. Podpirajo tudi uvedbo evropske vojske - če namreč seštejemo stroške za obrambo vseh članic EU, pridemo na 40 odstotkov ameriškega vojaškega proračuna, učinkovitost vojska članic EU pa je v primerjavi z ZDA le 10-odstotna.

* Odgovori so navedeni po vrstnem redu strank oziroma list, kot bodo navedene na glasovnici za evropske volitve

vb/sk
© STA, 2019