Zver za STA: Na področju boja proti terorizmu bi morala EU narediti korak naprej

Zver je pojasnil, da bi v Evropskem parlamentu tudi v prihodnje želel delati na področju varnosti oz. obrambne, varnostne in zunanje politike. Že doslej je namreč deloval v specialnem odboru za boj proti terorizmu. Še najbližja področje dela pa so Zveru mladina, kultura, izobraževanje in šport.

Tudi na teh je že deloval. Po pričakovanjih bo med drugim nadaljeval s projektom Erasmus+. Gre za eno najuspešnejših zgodb v Evropski uniji, ki pa so jo v politični kampanji po njegovi oceni "zelo slabo prodali". Kot je pojasnil, je tudi od Evropskega parlamenta dobil močan mandat za pogajanja s svetom in komisijo, tako da bo verjetno nadaljeval tudi s tem delom.

Prav tako Zver pričakuje, da bo moral voditi nacionalno delegacijo v Evropski ljudski stranki. Gre za odgovorno delo, zlasti na začetku, ko se vzpostavljajo nove strukture, odbori.

Pričakuje še, da bodo tudi v prihodnjem mandatu varnostna vprašanja in ilegalne migracije visoko na agendi, med pomembnejšimi področju pa je izpostavil tudi kibernetsko varnost in boj proti terorizmu.

Na področju varnosti se kaže potreba po skupni politiki. Gre za možnost vzpostavitve skupne vojske ali obveščevalne službe. "Ni več dovolj sodelovanje in koordinacija avtonomnih obveščevalnih služb, morali bi narediti korak naprej, če hočemo biti bolj učinkoviti v boju proti terorizmu in nasploh zmanjšati varnostna tveganja v EU," je pojasnil.

Prve obrise dobiva tudi socialna unija, čeprav je socialna politika še vedno domena držav članic. "Vendarle pa bo treba čim prej vzpostaviti neke skupne standarde, ki bi pripeljali do tega, da bi se socialne in razvojne razlike med vzhodom in zahodom ter med severom in jugom zmanjšale," je poudaril.

So pa na drugi strani tudi področja, kjer bi lahko Bruselj razbremenili in državam članicam namenili še več samostojnosti. "Ni nujno, da je na primer skupna kmetijska politika popolnoma reguliran sistem," je ponazoril.

Zver je komentiral tudi razmere, v katerih se je EU znašla po izvolitvi britanskih evroposlancev, ki so poleg tega povečini še evroskeptiki. "To je kar problem za Evropsko unijo, ravno v času, ko bi se morala stabilizirati," je ocenil.

Če bi Britanci šli na še en referendum, bi se lahko zgodilo, da bo rezultat drugačen, vendar pa rezultat volitev kaže na to, da je "evroskeptični refleks v Veliki Britaniji še vedno zelo močan". Nasploh brexit po njegovih besedah tam obravnavajo kot drugorazredno vprašanje. "Bolj jim gre za to, katera stranka bo dobila večino na predčasnih volitvah," je pojasnil.

Skupna lista SDS in SLS je zmagovalka evropskih volitev v Sloveniji, po uradnih delnih izidih pa je prejela okoli 26,4 odstotka glasov. Poleg Zvera sta se v Evropski parlament z omenjene liste prebila še Romana Tomc in Franc Bogovič.