Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Vrh EU za predsednico Evropske komisije predlaga Ursulo von der Leyen

Bruselj, 2. julija - Voditelji članic EU so dosegli kompromis o vodilnih položajih v uniji. Za predsednico Evropske komisije predlagajo Nemko Ursulo von der Leyen, za predsednika Evropskega sveta so izbrali Belgijca Charlesa Michela, za predsednico ECB so imenovali Francozinjo Christine Lagarde, za visokega zunanjepolitičnega predstavnika pa Španca Josepa Borrella.

Nemčija.
Nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen.
Foto: dpa/STA
Arhiv dpa/STA

Voditelji za ključni položaj v evropski kadrovski sestavljanki, predsedniški položaj v Evropski komisiji, predlagajo nemško obrambno ministrico Ursulo von der Leyen, ki pa za izvolitev potrebuje še absolutno večino v Evropskem parlamentu, kjer temu predlogu močno nasprotujejo socialisti.

Če bo von der Leynova potrjena, bo sploh prva ženska na tem položaju in drugič ga bo dobila Nemčija. Prvi predsednik komisije je bil namreč Nemec Walter Hallstein.

Ključni položaj naj bi tako vendarle pripadel desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), relativni zmagovalki evropskih volitev.

Za svojega predsednika, naslednika Poljaka Donalda Tuska, so voditelji izbrali belgijskega premierja, liberalca Charlesa Michela, ki bo že drugi Belgijec na tem položaju. Sploh prvi predsednik Evropskega sveta je bil namreč Belgijec Herman Van Rompuy.

Za predsednico Evropske centralne banke (ECB) so imenovali izvršno direktorico Mednarodnega denarnega sklada (IMF), Francozinjo Christine Lagarde, bivšo francosko finančno ministrico, ki bo nasledila Italijana Maria Draghija.

Za visokega zunanjepolitičnega predstavnika pa so imenovali španskega zunanjega ministra, socialista Josepa Borrella, ki bo nasledil Italijanko Federico Mogherini. Borrell je bil v letih 2004-2007 tudi predsednik Evropskega parlamenta.

Postopki imenovanja so sicer v vseh primerih različni. Von der Leynovo torej voditelji predlagajo, izvoli jo Evropski parlament z absolutno večino.

Michela so voditelji izvolili za predsednika Evropskega sveta in predsednika evrskega vrha za obdobje od 1. decembra letos do 31. maja 2022 z možnostjo enkratnega podaljšanja dveinpolletnega mandata.

Borrell za uradno imenovanje potrebuje še soglasje predsednika komisije. Celotno komisijo pa mora potrditi še Evropski parlament, ki ne more zavrniti posameznega člana komisije, temveč le celotno ekipo. Komisija je imenovana za pet let, sedanji se mandat izteče 31. oktobra letos.

Lagardova bo za osemletni mandat brez možnosti podaljšanja uradno imenovana, potem ko bodo svoje priporočilo podali finančni ministri članic unije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Svetom ECB, a načeloma so to le formalnosti. Mandat bo začela z novembrom.

Evropski parlament bo v sredo sam izbral svojega predsednika. Po scenariju, ki je v Bruslju neuradno krožil in naj bi bil del kompromisa, naj bi si petletni mandat delila bolgarski socialist Sergej Stanišev in Nemec Manfred Weber.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, ki je vodil pogajanja in je bil zaradi kaosa tarča kritik, je po dogovoru izpostavil, da so pred petimi leti za kompromis potrebovali tri mesece, pa na koncu niso bili vsi voditelji za, tokrat pa le tri dni, pa ni bil nihče proti, le nemška kanclerka Angela Merkel, ki sicer osebno kompromis podpira, se je vzdržala.

Tusk je izpostavil tudi, da je zagotovljena "popolna" spolna uravnoteženost, saj sta na dveh ključnih položajih ženski, kar je dobro, saj je Evropa nenazadnje ženska.

V povezavi z geografskim ravnotežjem, ki ga trenutno pri dogovorjenih štirih položajih ni, je izpostavil, da upa, da bo Evropski parlament izbral predsednika iz vzhodnega oziroma srednjega dela Evrope.

Vodilnemu kandidatu socialistov Fransu Timmermansu in liberalki Margrethe Vestager naj bi von der Leynova zagotovila ključna podpredsedniška položaja v komisiji. Prav tako naj bi nova predsednica zagotovila geografsko ravnotežje pri podpredsedniških položajih v komisiji. Nakazal je, da lahko na podpredsedniški položaj računa tudi Italija.

O neslavni usodi koncepta spitzenkandidatov pa je Tusk spomnil, da je bilo od začetka jasno, da voditelji niso pravno obvezani za predsednika komisije predlagati enega od vodilnih kandidatov.

pm/sk/mlj/blm
© STA, 2019