Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS)

Predsednik: Karl Erjavec

Leto ustanovitve: 1991 kot Demokratična stranka upokojencev Slovenije; leta 2005 je v ime dodala še kratico DeSUS

Aktualno število poslancev v EP: 1 (Ivo Vajgl)

Uspeh na dosedanjih volitvah v EP:
- 2004 (skupna lista s stranko LDS): 21,91% (2 poslanca)
- 2009: 7,18% (0 poslancev)
- 2014: 8,14% (1 poslanec)

Seznam kandidatov:

Igor Šoltes, 22. 8. 1964, aktualni evropski poslanec (Verjamem! Lista Igorja Šoltesa)

Damjan Stanonik, 29. 9. 1975, asistent evropskega poslanca

Tereza Novak, 29. 1. 1966, izvršna direktorica Slovenske filantropije

Zdenka Gajzer, 28. 11. 1948, upokojenka, sekretarka pokrajinske organizacije stranke DeSUS Podravje

Vitomir Mavrič, 22. 2. 1949, upokojenec, nekdanji član uprave Luke Koper

Maja Sušec, 26. 1. 1986, vodja oddelka kontrole kakovosti in analitskih znanosti v farmacevtskem podjetju

Peter Boršić, 4. 1. 1973, predsednik sveta mladih stranke DeSUS

Vesna Dragan, 25. 5. 1976, sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor

Samopredstavitev:

Program liste stranke DeSUS na evropskih volitvah temelji na naslednjih vrednotah:

- družbeni pravičnosti kot našemu civilizacijskemu cilju,
- solidarnosti kot temelju pravične in socialne države in jamstvu za razvoj, ki bo zaobjel vse družbene skupine,
- varnosti kot vzvodu miru na vseh ravneh družbe in države,
- odgovornosti do okolja, naše skupne vrednote in vrednosti,
- zdravi hrani kot vzvodu človekovega zdravja in razmaha okolju prijaznega kmetovanja,
- trajnostnemu razvoju kot novi ekonomski paradigmi,
- inovativnosti kot odprtosti za nove ideje in načinu reševanja skupnih izzivov,
- boju za resnico kot odgovoru na naraščajoče sovražne ideje in govorice,
- vladavini prava kot ureditvi, ki omogoča pravičen družbeni red,
- sodelovanju kot temelju za uveljavitev slovenskih nacionalnih interesov v mednarodnem okolju.

Ključni izzivi Evropske unije v prihodnjih letih bodo starajoča se družba, varovanje okolja, naraščajoča korupcija, nevaren porast socialnih razlik in okrepitev vladavine prava.

Zavzemali se bomo za to, da se bo unija na te izzive odzivala predvsem hitreje in z ukrepi, ki bodo odražali potrebe ljudi, ne elit ali lobijev. Tega je bilo v preteklih letih preveč in to je tudi odgovor na vprašanje, zakaj je unija izgubila veliko zaupanja državljanov in zakaj je nastal prostor, ki se kaže kot gojišče razdiralnih in sovražnih idej.