Položaj evropskih poslancev

Evropski poslanci dejavni v Bruslju, Strasbourgu in doma

Evropski poslanci so med drugim aktivni v odborih Evropskega parlamenta, v razpravah v svojih političnih skupinah ter razpravah in glasovanjih na plenarnih zasedanjih parlamenta.

Medtem ko imajo poslanci v alzaški prestolnici Strasbourg 12 plenarnih zasedanj letno - tam so po štiri dni vsak mesec v letu z izjemo avgusta, ko imajo počitnice, v Bruslju sodelujejo na sejah parlamentarnih odborov, političnih skupin in na občasnih dvodnevnih plenarnih zasedanjih. Poslanci pa morajo določen čas posvetiti tudi domovini, kjer imajo svoje pisarne in lokalne asistente.

V Evropskem parlamentu je 20 stalnih odborov z od 25 do 73 člani in vsak od njih pokriva določeno področje, od izobraževanja do okolja in monetarnih zadev. Poleg tega se občasno oblikujejo še posebni odbori, ki imajo specifično nalogo in katerih delo je časovno omejeno. Evroposlanci so aktivni tudi v delegacijah, v okviru katerih vzdržujejo redne stike z državami, ki niso del EU.

Svoje mnenje med drugim izražajo s pripravo neobvezujočih resolucij, v katerih pozivajo k ukrepanju.

Čeprav Evropski parlament načeloma ni tisti, ki predlaga zakonodajo EU, ampak je to v rokah Evropske komisije, igra pomembno vlogo pri njenem oblikovanju in sprejemanju.

Ko komisija pripravi zakonodajni predlog, se izbere poslanca v pristojnem parlamentarnem odboru, ki pripravi poročilo o njem. Po potrjevanju v odboru, sledi glasovanje na plenarnem zasedanju. Potrjeno poročilo predstavlja pogajalsko stališče parlamenta nasproti državam članicam in komisiji.

Poleg zakonodajne imajo poslanci še številne druge pristojnosti, od sprejemanja proračuna EU, volitev predsednika Evropske komisije in potrjevanja komisije kot celote, do potrjevanja mednarodnih sporazumov, ki jih sklepa EU, in novih članic unije.

Evropski poslanci so zavezani etičnim standardom

Evropski poslanci se morajo pri opravljanju svojih nalog ravnati po najvišjih etičnih standardih in ohranjati ugled institucije, piše v kodeksu ravnanja. V primeru kršenja kodeksa sledijo sankcije za poslance, ki jih sicer pri delu ščiti imuniteta.

Imuniteta se lahko poslancu odvzame na prošnjo pristojnih nacionalnih organov, ki ji sledi točno določen postopek v Evropskem parlamentu. Ta se zaključi z glasovanjem na plenarnem zasedanju. Kljub odvzemu imunitete je poslanec še vedno lahko aktiven član parlamenta.

Evropski poslanci sicer za svoje delo ne smejo dobivati finančnih ali drugih nagrad, lahko pa sprejemajo darila ne glede na njihovo vrednost, če ta niso povezana z opravljanjem njihovih vlog.

Poleg plače poslancem še nekateri drugi prihodki

Da poslancev ne bi zavedla korupcija, jih skušajo motivirati tudi z višino plače. Ta je določena pri višini 38,5 odstotka osnovne plače sodnika na Sodišču EU oz. okoli 8700 evrov bruto mesečno. Do leta 2009 so sicer prejemali enako plačo kot poslanci parlamentov držav, iz katerih so prihajali. Ker je to pomenilo, da so bili za enako delo zelo različno plačani, je bila z nastopom novega sklica parlamenta leta 2009 uvedena enotna plača.

Od vsote 8700 evrov se nato odštejejo dajatve EU in države članice. V primeru Slovenije plača na koncu nanese dobrih 5000 evrov neto mesečno.

Poleg plače poslancem pripadajo še drugi dohodki: od povračila potnih stroškov in dnevnic za dneve, ko se udeležujejo zasedanj v Bruslju in Strasbourgu, do pavšalnega nadomestila za stroške upravljanja pisarne v domači državi - v Bruslju in Strasbourgu jim pisarno zagotovi parlament - ter na primer nekaj tisoč evrov letno za tečaje tujih jezikov in računalništva.

Pavšal za stroške pisarne, ki je neobdavčen, znaša okoli 4500 evrov mesečno, pri čemer poslancem ni treba dokazovati namenske porabe, kar jim od zneska ostane, lahko obdržijo.

Zaradi spornega pavšala so se zbrali novinarji iz vseh članic EU v okviru projekta MEPs Project, ki ga vodi slovenska novinarka Anuška Delić, in med drugim odkrili, da okoli tretjina evropskih poslancev nima pisarne v svoji domovini ali pa niso želeli razkriti podatkov o tem. Tako Evropski parlament kot lani Splošno sodišče EU pa sta zavrnila zahtevo novinarjev, da bi morali evropski poslanci razkriti podatke o porabi teh dodatkov, češ da bi bil to vdor v osebne podatke.

Poleg pavšala imajo evropski poslanci krite še plače asistentov - v ta namen prejmejo dodatnih največ 24.500 evrov mesečno. Koliko asistentov bodo imeli in kakšne plače jim bodo dali, se odločajo poslanci sami.

Za vsak delovni dan v Bruslju ali Strasbourgu poslancem pripada še 320 evrov dnevnice, za delo zunaj EU pa je dnevnica za približno polovico nižja, a takrat jim stroške hotela in zajtrka načeloma krije parlament. Vse potne stroške, povezane z delom, jim povrnejo.

Poslanci so ob koncu mandata upravičeni do začasnega nadomestila, enakega njihovi plači, in sicer v dolžini enega meseca za vsako leto mandata, a za dobo največ dveh let. Upravičeni so tudi do starostne pokojnine od dopolnjenega 63. leta starosti. Ta znaša 3,5 odstotka plače za vsako polno leto mandata, vendar največ 70 odstotkov.

Počitnice imajo štiri tedne v avgustu ter po dva tedna ob božiču in novem letu.