Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Kompromis vrha EU o vodilnih položajih buri Evropski parlament

piše dopisnica STA iz Bruslja Petra von Wüllerstorff

Bruselj, 2. julija - Voditelji članic EU so danes v Bruslju po maratonskih pogajanjih le dosegli kompromis o vodilnih položajih v EU, ki je spolno uravnotežen, geografsko in demografsko pa ne. Poleg tega je glavni poraženec kompromisa koncept spitzenkandidatov, kar buri Evropski parlament, ki je zdaj na potezi. Še zlasti so besni socialisti.

Belgija, Bruselj.
Vrh EU.
Foto: dpa/STA
Arhiv dpa/STA

Voditelji predlagajo nemško obrambno ministrico Ursulo von der Leyen za predsednico Evropske komisije. To je ključen del evropske kadrovske sestavljanke. Za izvolitev potrebuje še absolutno večino v Evropskem parlamentu, kjer je kompromisni predlog močno vznemiril socialiste.

Kljub temu trenutno kaže, da se parlament ne bo uprl in ne bo zavrnil kompromisnega predloga, ki so ga podprli vsi voditelji razen njegove avtorice, nemške kanclerke Angele Merkel, ki ga osebno sicer podpira, a se je morala zaradi nasprotovanja socialistov v svoji vladi vzdržati.

Če bo parlament potrdil von der Leynovo, bo sploh prva ženska na tem položaju in drugič bo ta funkcija pripadla Nemčiji. Prvi predsednik komisije je bil namreč Nemec Walter Hallstein.

Ključni položaj naj bi tako vendarle pripadel desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), relativni zmagovalki evropskih volitev.

Konservativci naj bi dobili še drugo polovico mandata predsednika Evropskega parlamenta, in sicer z osmoljenim vodilnim kandidatom Manfredom Webrom, ki se je danes odpovedal temu nazivu. Če bo ta scenarij vzdržal, bosta čez dve leti in pol na dveh ključnih položajih v uniji dva Nemca.

Socialisti, ki so se na evropskih volitvah uvrstili na drugo mesto, bodo dobili visoki zunanjepolitični položaj. Zasedel ga bo španski zunanji minister in bivši predsednik Evropskega parlamenta, socialist Josep Borrell, ki bo nasledil Italijanko Federico Mogherini.

Socialistom naj bi po neuradnem kompromisu pripadla tudi prva polovica mandata predsednika Evropskega parlamenta. V kombinatoriki voditeljev se je za ta položaj omenjal socialist Sergej Stanišev, a so se nato socialisti odločili, da predlagajo Italijana Davida Sassolija. Parlament bo o predsedniku glasoval v sredo dopoldne.

Za svojega predsednika, naslednika Poljaka Donalda Tuska, so voditelji izbrali belgijskega premierja, liberalca Charlesa Michela, ki bo že drugi Belgijec na tem položaju. Sploh prvi predsednik Evropskega sveta je bil namreč Belgijec Herman Van Rompuy.

Za predsednico Evropske centralne banke (ECB) so imenovali izvršno direktorico Mednarodnega denarnega sklada (IMF), Francozinjo Christine Lagarde, bivšo francosko finančno ministrico, ki bo novembra nasledila Italijana Maria Draghija.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je po dogovoru izpostavil, da so pred petimi leti za kompromis potrebovali tri mesece, pa na koncu niso bili vsi voditelji za, tokrat pa le tri dni, pa ni bil nihče proti, le nemška kanclerka, ki sicer osebno kompromis podpira, se je vzdržala.

Tusk je izpostavil tudi, da je zagotovljena "popolna" spolna uravnoteženost, saj sta na dveh ključnih položajih ženski.

V povezavi z geografskim ravnotežjem, ki ga pri dogovorjenih štirih položajih ni, pa je izpostavil, da upa, da bo Evropski parlament izbral predsednika iz vzhodnega oziroma srednjega dela Evrope. Če bo potrjen Sassoli, ne bo nikakršnega geografskega ravnotežja.

Vodilni kandidat socialistov Frans Timmermans in liberalka Margrethe Vestager naj bi dobila ključna podpredsedniška položaja v komisiji. Prav tako naj bi nova predsednica zagotovila geografsko ravnotežje pri podpredsedniških položajih v komisiji.

V povezavi z neslavno usodo koncepta spitzenkandidatov pa je Tusk spomnil, da je bilo od začetka jasno, da voditelji niso pravno obvezani za predsednika komisije predlagati enega od vodilnih kandidatov.

Slovenski premier Marjan Šarec ocenjuje kompromis o vodilnih položajih na vrhu EU kot dober in upa, da bo kandidatka za predsednico dobila podporo tudi v Evropskem parlamentu, saj bi bil drugačen razplet slabo znamenje. Ocenjuje sicer, da ne bo šlo brez zapletov.

O slovenski komisarski kandidatki ali kandidatu premier niti danes še ni želel podrobno govoriti. Dejal je le, da bodo postopek opravili ob pravem času. Na vprašanje, kdaj bo to, je odgovoril le: "Pravočasno."

Belgijski časnik La Libre Belgique je danes kot morebitno kandidatko za predsednico Evropskega parlamenta omenjal tudi evropsko poslanko Tanjo Fajon. Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Igor Mally je v povezavi s tem na Twitterju Fajonovi zapisal: "Smo dali v obtok, ja. Sorry, ker nismo prej vprašali."

Šarec je to danes komentiral z besedami, da se je "vmes pokazala možnost, da bi nekdo iz tega območja dobil to pomembno mesto". "Zdelo se mi je pravilno, da vendarle poskušamo, če je to možno, predlagati našo kandidatko, ne glede na politično usmeritev ali kar koli, ker smo v tem primeru ravnali kot Slovenija," je še dejal.

Neuradno se je omenjalo, da je skupina držav, vključno s Slovenijo, v okviru pogajanj zahtevala odhod generalnega sekretarja komisije Martina Selmayrja.

V odgovoru na vprašanji, ali lahko to potrdi in ali je odhod Selmayrja del današnjega kompromisa, je Šarec zgolj spomnil na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je obsodila sporno imenovanje na to mesto, in poudaril, da takšne prakse v Evropi niso dobrodošle.

Neobičajno bi sicer bilo, da bi bila predsednica komisije in generalni sekretar iz iste države.

pm/vb
© STA, 2019