Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Potek evropskih volitev

Evropske poslance od leta 1979 vsakih pet let neposredno volijo v vseh članicah povezave. Nekatera pravila, denimo pogoje za izvolitev evropskih poslancev, določa evropska zakonodaja, medtem ko potek urejajo nacionalne zakonodaje. V Sloveniji se evropski poslanci volijo po proporcionalnem načelu, izvoljeni pa so tisti, ki dobijo največ preferenčnih glasov.

Datum volitev

Obsežen evropski volilni proces poteka v vnaprej določenem časovnem obdobju, letos bo to med 23. in 26. majem. Kljub pobudam, naj volitve potekajo v vsej uniji na isti dan - na primer na 9. maj, dan Evrope - se članicam doslej ni uspelo dogovoriti o enotnem volilnem datumu.

Letos bodo na volišča prvi odšli Nizozemci, 23. maja. Ta dan bodo volili tudi Britanci, če do 22. maja Združeno kraljestvo ne bo potrdilo izstopnega dogovora z EU. Dan kasneje bodo volitve na Irskem. V Latviji, na Malti in Slovaškem bodo volili 25. maja, v večini članic, tudi v Sloveniji pa bodo evropske volitve v nedeljo, 26. maja.

Volilna pravica

Volilno pravico imajo vsi Evropejci, starejši od 18 let, razen Avstrijcev, ki lahko evropske poslance volijo že pri 16. letih.

Tudi za kandidate za evropske poslance po državah članicah veljajo različne starostne omejitve. V 14 državah, tudi Sloveniji, morajo biti kandidati za evroposlance stari najmanj 18 let, v desetih je starostna omejitev 21 let, v Romuniji 23, v Italiji in Grčiji pa je minimalna starost kandidatov 25 let.

V petih članicah - Belgiji, Bolgariji, Luksemburgu, Cipru in Grčiji - je glasovanje na volitvah obvezno. Volitev se morajo udeležiti tako državljani teh članic kot registrirani državljani katere od ostalih članic EU.

Države same odločajo tudi o volilnem pragu za evropske volitve. V 12 članicah, vključno s Slovenijo, volilnega praga ni. Na Cipru je določen pri 1,8 odstotka, v Grčiji pri treh, v Italiji, Avstriji in na Švedskem je treba za uvrstitev v Evropski parlament zbrati najmanj štiri odstotke glasov. V desetih članicah pa za evropske volitve velja petodstotni volilni prag.

Skupno pa je temeljno načelo, da ima vsak državljan EU, ki biva v članici, čeprav ni njen državljan, pravico voliti in kandidirati v državi bivanja pod enakimi pogoji kot njeni državljani. Tako na primer Španec, ki študira v Veliki Britaniji in zunaj študijskega časa živi v Italiji, na evropskih volitvah voli v Španiji, Veliki Britaniji ali Italiji, a seveda lahko odda samo en glas.

Že leta se vrstijo predlogi za poenotenje volilnega procesa, da bi ta postal bolj evropski. Poleg enotnega datuma je eden od predlogov vzpostavitev vseevropskih oz. transnacionalnih list za evropske volitve, a tudi ta za zdaj ni prodrl.

V Sloveniji evropske volitve po proporcionalnem načelu, volivci lahko oddajo preferenčni glas

V Sloveniji se evropski poslanci volijo po proporcionalnem načelu. Volivci glasujejo o listah kandidatov, pri čemer je celotno območje Slovenije ena volilna enota. Glasujejo lahko za eno listo listo kandidatov, označijo pa lahko enega kandidata, ki mu dajejo prednost pred drugimi na listi (preferenčni glas).

S posamezne liste so tako izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov. Ti pa se upoštevajo le, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega količnik, izračunan tako, da se število vseh glasov, oddanih za listo, deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi. Če po tem pravilu ni izvoljenih toliko kandidatov, kolikor poslanskih mandatov pripada posamezni listi, so na preostala poslanska mesta izvoljeni kandidati po vrstnem redu na listi.

Politična stranka lahko vloži listo kandidatov, če je podprta s podpisi najmanj štirih poslancev DZ ali najmanj tisoč volivcev. Stranke lahko vlagajo tudi skupne liste, pri čemer potrebujejo podpise najmanj šestih poslancev ali 1500 volivcev. Listo kandidatov lahko vložijo tudi volivci, in sicer s 3000 podpisi. Na listi kandidatov je lahko največ toliko kandidatov, kolikor poslancev se voli iz Slovenije, torej osem.

Tudi na evropskih volitvah veljajo t. i. ženske kvote. Tako na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki, vsaka lista pa mora biti sestavljena tako, da je najmanj en kandidat vsakega od spolov uvrščen v zgornjo polovico liste.

Poslance v Evropski parlament lahko volijo vsi državljani, ki imajo volilno pravico na državnozborskih volitvah. Poleg njih imajo volilno pravico tudi državljani drugih držav člani EU, ki imajo v Slovenji prijavljeno stalno ali začasno prebivališče.