EU VOLITVE: Izzivi EU po volitvah

Visoka kadrovska kombinatorika in grožnja institucionalne krize

Kot po volitvah pred petimi leti tudi tokrat čaka unijo takoj po volilni noči izziv imenovanj na visoke položaje, najprej izbira predsednika Evropske komisije, pri čemer trenutno kaže, da bodo pogajanja burna.

Pred petimi leti naj bi bila po neuradnih informacijah vodilna kandidata največjih političnih strank, konservativcev in socialistov, Jean-Claude Juncker in Martin Schulz, že vnaprej usklajena glede velike koalicije.

Tokrat pa socialisti nekaj dni pred volitvami napovedujejo napredno koalicijo, ki naj bi prevzela oblast od konservativne EPP, ki se ji sicer znova obeta zmaga in je že desetletja najvplivnejša evropska stranka.

Že ves čas je napeto tudi na osi Evropski svet-Evropski parlament. Obe instituciji sta ključni za imenovanje novega predsednika komisije in obe za zdaj vztrajata vsaka na svojem bregu glede načina izbire.

Veliko bo seveda odvisno od izida volitev. Vprašanje je tudi, ali bi imela pričakovana okrepitev evroskeptičnih sil, ki lahko po nekaterih napovedih postanejo druga ali tretja največja skupina v parlamentu, pozitiven ali negativen učinek na kadrovske kupčije.

Imenovati bo treba še novega predsednika Evropskega parlamenta, Evropske centralne banke in Evropskega sveta ter novega visokega zunanjepolitičnega predstavnika unije. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk želi odločitve o vodstvenih položajih že junija.

Varnost in migracije

Tako oris strateških prioritet za naslednji petletni politični cikel 2019-2024 kot osrednje teme na predvolilnih soočenjih kažejo, da varnost in migracije ostajajo eden ključnih izzivov.

Ustrezna zaščita zunanje meje in pravi načrt za Afriko - vodilni kandidat EPP Manfred Weber predlaga celo posebnega evropskega komisarja za Afriko - sta prioriteti, ki ju je bilo slišati na volilnih soočenjih.

A največji izziv ostaja reforma azilnega sistema, kjer se je zataknilo zaradi spornih obveznih begunskih kvot, ki so poglobile prepad med vzhodnimi in zahodnimi državami. Rešitve ni na vidiku, vrstijo pa se svarila, da je brez nje resno ogrožen schengen.

Nezakonite migracije in azilna reforma so le ena plast izzivov pri zagotavljanju varnosti, je pa še ogromno drugih, zlasti boj proti terorizmu, kibernetskim grožnjam in dezinformacijam.

Vladavina prava

Pomemben izziv bo tudi, kako zagotoviti spoštovanje vladavine prava, saj se dogaja erozija te temeljne evropske vrednote v več članicah, še zlasti so pod drobnogledom Poljska, Madžarska in Romunija.

V primeru Poljske in Madžarske je unija že sprožila postopek po 7. členu pogodbe EU, ki v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic kršiteljici temeljnih vrednot, a ta postopek za zdaj ni prinesel oprijemljivih rezultatov.

Slišati je ideje, da bi imeli v prihodnje posebnega evropskega komisarja tudi za vladavino prava. Pomembno pa bo zlasti, kako bo unija spoštovanje te vrednote v proračunskih pogajanjih povezala s koriščenjem evropskega denarja.

Podnebne spremembe

Val podnebnega aktivizma mladih uniji narekuje tudi še bolj resno ukvarjanje s podnebnimi spremembami, pri čemer bo v ospredju pozornosti za zdaj zelo ohlapen načrt za ogljično nevtralno Evropo do leta 2050.

Osem članic EU - Francija, Belgija, Danska, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Španija in Švedska - poziva k ničelni stopnji neto izpustov toplogrednih plinov do leta 2050 in zagotovitvi 25 odstotkov sedemletnega proračuna EU za podnebne cilje.

Večletni evropski proračun 2021-2027

Ko bo unija odločila o visokih položajih, se bo po pričakovanjih osredotočila na pogajanja o večletnem evropskem proračunu za obdobje 2012-2027, ki bodo zaradi negotovosti glede brexita še težavnejša kot običajno.

Gospodarska tveganja

EU po nekaterih ocenah pretijo tri vrste gospodarskih tveganj: trgovinski spori, brexit, ki je trenutno preložen do konca oktobra, a prihodnost še zdaleč ni jasna, in krhke gospodarske razmere na jugu Evrope.

Za utrditev gospodarstva bi morala unija dokončati tudi reformo območja evra, zlasti bančno unijo, kjer manjka enotni evropski sistem jamstev za bančne vloge, in se dogovoriti o verodostojnem evrskem proračunu, a uspeh na tem področju je vprašljiv.

Vloga EU v svetu

Pomembni strateški prioriteti unije sta tudi krepitev obrambnih naložb in sodelovanja ter podpora mednarodni ureditvi na temelju skupnih pravil, pri čemer sta ob izolacionistični politiki ameriškega predsednika Donalda Trumpa ključna izziva trgovina in Iran.

Za okrepitev vloge v svetu unija razmišlja tudi o ukinitvi soglasja in prehodu k odločanju s kvalificirano večino, vsaj na nekaterih zunanjepolitičnih področjih, a trenutno se to ne zdi zelo verjetno.

Nacionalizem

Od učinkovitosti spopadanja z vsemi temi in številnimi drugimi izzivi, na primer z digitalizacijo, umetno inteligenco in izogibanjem davkom, bo odvisna moč nacionalističnih in evroskeptičnih sil, ki so ključna grožnja za evropski projekt.