EU VOLITVE: Koncept vodilnih kandidatov na preizkušnji

Koncept vodilnih kandidatov, bolj poznan po izpeljanki iz nemškega izraza "spitzenkandidati", je EU uvedla pred prejšnjimi evropskimi volitvami, da bi nadela obraze odtujeni evropski politiki in okrepila slabo volilno udeležbo, tudi z obljubo po večji demokratičnosti.

Vodilni kandidat naj bi v tem duhu po tolmačenju Evropskega parlamenta v primeru zmage svoje politične družine postal predsednik Evropske komisije, kar se je leta 2014 tudi zgodilo. Predsednik komisije je postal Jean-Claude Juncker, ki je bil vodilni kandidat desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP).

Koncept je tako kljub spornosti - po evropski pogodbi namreč predsednika komisije izberejo voditelji članic unije ob upoštevanju volilnega izida - in kljub neučinkovitosti - volilne udeležbe pred petimi leti ni izboljšal - še vedno živ, a na veliki preizkušnji.

Vsestranske podpore nima niti v Evropskem parlamentu. Od osmih političnih skupin pri njem vztrajajo le tri največje, ki jim tudi najbolj koristi, pa še te se ne strinjajo o tem, kako ga udejanjiti.

Najbolj mu je iz očitnih razlogov naklonjena najvplivnejša EPP, ki si znova obeta zmago in zato tudi vztraja, da mora vodilni kandidat zmagovalke volitev postati predsednik komisije. Socialdemokrati (S&D) pa opozarjajo, da bi moral predsednik postati tisti spitzenkandidat, ki uspe zbrati večinsko podporo v parlamentu.

Izbira predsednika komisije bo pokazala, ali bo koncept preživel te volitve. Neuradno se v Bruslju omenja tudi možnost, da bi lahko predsednik komisije postal Francoz Michel Barnier, član družine EPP, sicer pa glavni pogajalec EU za brexit. To bi bila vsekakor smrt za koncept spitzenkandidatov.