EU VOLITVE: V EU se končuje kampanja in začenja boj za vodilne položaje

piše Sergeja Kotnik Zavrl

Ljubljana, 17. maja - Teden dni pred evropskimi volitvami je kampanja v članicah EU na vrhuncu, ta teden je v Evropskem parlamentu v Bruslju potekalo tudi veliko soočenje vodilnih kandidatov evropskih političnih skupin. Medtem pa v ozadju že tli boj za najvišja mesta v uniji po volitvah.

Belgija, Bruselj.
Stavba Evropskega parlamenta.
Foto: Thierry Monasse/STA
Arhiv STA

Evropske volitve se bodo začele prihodnji četrtek, ko bodo na volišča odšli Nizozemci in - čeprav je bilo načrtovano drugače - tudi Britanci. Velika Britanija bi namreč morala že 29. marca zapustiti unijo. Ker se to ni zgodilo, bodo morali Britanci znova voliti svoje evropske poslance, čeprav bodo ti poslanske sedeže morda zasedli le za nekaj mesecev, saj naj bi se po sedanjih načrtih brexit zgodil najkasneje 31. oktobra.

Kot kažejo ankete, se v Veliki Britaniji zmaga nasmiha evroskeptikom Nigela Faragea, ki je bil pred referendumom leta 2016 eden najglasnejših zagovornikov brexita. Vladajočim konservativcem premierke Therese May se obeta hud poraz, kar bo še okrepilo pritiske nanjo, naj odstopi. Tudi opozicijskim laburistom kaže precej slabo.

Uradni izidi volitev na Nizozemskem in v Veliki Britaniji ne bodo znani do nedelje do 23. ure, ko se v EU zaprejo še zadnja volišča, bodo pa na Nizozemskem že ob zaprtju volišč v četrtek zvečer objavili izide vzporednih volitev. Vzporedne volitve bodo imeli tudi v več drugih članicah.

V petek, 24. maja, bodo volili Irci, kjer je bil brexit ena ključnih tem kampanje, popoldne bodo volitve začeli tudi na Češkem, kjer bodo volišča odprta še v soboto dopoldne. V soboto bodo volili v Latviji, na Malti in na Slovaškem, pa tudi na francoskih čezmorskih ozemljih.

V Franciji bodo sicer tako kot v večini članic unije, tudi v Sloveniji, volitve v nedeljo. Glavni boj poteka med stranko predsednika Emmanuela Macrona Naprej republika in skrajno desnim Nacionalnim zborom Marine Le Pen. Ankete obema napovedujejo nekaj čez 20 odstotkov glasov, v rahli prednosti je Le Penova. Ta sicer tokrat ni na vrhu kandidatne liste svoje stranke, temveč je mesto prepustila 23-letnemu Jordanu Bardelli.

Macron, ki je napovedoval prizadevanja za velike spremembe v Evropi, je moral v zadnjem času zaradi protestov rumenih jopičev pozornost z evropskih preusmeriti na nacionalne teme, poleg tega je nemška kanclerka Angela Merkel do njegovih zamisli dokaj zadržana.

V Nemčiji bodo evropske volitve pomemben preizkus za vladajočo veliko koalicijo. Obema njenima članicama se obeta manj glasov kot na zadnjih evropskih volitvah. Zlasti socialdemokrati utegnejo doživeti hud poraz, kar bi lahko zamajalo koalicijo v Berlinu. Po drugi strani bodo po volitvah verjetno zadovoljni Zeleni, ki računajo, da bodo socialdemokrate izrinili z drugega mesta. Skrajno desna Alternativa za Nemčijo lahko računa na okoli deset evropskih poslancev.

Iz Nemčije sicer prihajata dva vodilna kandidata evropskih strank - poleg Bavarca Manfreda Webra iz EPP tudi Ska Keller, ki je ena od dveh vodilnih kandidatov Zelenih. Med možnimi kandidati za najvišje položaje v EU po volitvah pa se omenja tudi kanclerko Angelo Merkel, ki počasi daje slovo nemški politiki.

V nedeljo se bodo volišča nazadnje zaprla v Italiji, kjer teče srdit predvolilni boj med vladnima strankama, populističnim Gibanjem pet zvezd in skrajno desno Ligo. Slednja naj bi dobila okoli 30 odstotkov glasov in prehitela gibanje, ki je zmagalo na lanskih nacionalnih volitvah.

Vodja Lige Matteo Salvini je zelo dejaven v krogu somišljenikov na ravni EU, povezuje se tudi z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom.

Orbanova stranka, ki bo brez dvoma zmagovalka volitev na Madžarskem, je bila doslej članica desnosredinske EPP, od koder pa so jo v začetku leta suspendirali. Madžarski premier je odrekel podporo spitzenkandidatu EPP Webru in vprašanje je, v kateri politični skupini v Evropskem parlamentu bodo v prihodnje Fideszovi poslanci.

V Avstriji evropske volitve po pričakovanjih ne bodo povzročile večjih pretresov, zmaga se obeta ljudski stranki kanclerja Sebastiana Kurza. Na Hrvaškem pa bodo volitve preizkus pred parlamentarnimi prihodnje leto, glede na ankete se zmaga obeta HDZ. Premierja Andreja Plenkovića bo v soboto na zborovanje prišla podpret tudi nemška kanclerka.

V Evropskem parlamentu bodo glede na ankete tudi po volitvah največ poslancev imeli EPP in socialdemokrati, vendar pa stranki skupaj naj ne bi imeli več absolutne večine. Socialisti pred volitvami vse pogosteje omenjajo možnost oblikovanja koalicije z drugimi strankami, v prvi vrsti zelenimi in levico ter tudi liberalci.

Ti naj bi se glede na napovedi uvrstili na tretje mesto, računajo tudi na sodelovanje poslancev Macronove stranke. Precej več poslancev kot doslej pa naj bi v novi sestavi Evropskega parlamenta imele evroskeptične in skrajno desne stranke.

Kampanja pred volitvami je v glavnem potekala na nacionalnih ravneh, a že takoj po volitvah se bo v EU razvnel boj za najvišje položaje. Evropski voditelji naj bi o kandidatih na izrednem vrhu govorili že dva dni po volitvah, v parlamentu pa se bojijo, da se bodo odpovedali konceptu spitzenkandidatov. Predsednika komisije namreč predlagajo voditelji članic unije, izvoli pa ga Evropski parlament. Poleg predsednika komisije je sicer v igri še več drugih visokih položajev.

sk/sk
© STA, 2019