V nedeljo se bodo volivci v 56 občinah znova podali na županske volitve, saj v 1. krogu nihče od kandidatov ni prejel zadostne podpore. Volilna udeležba v 2. krogu je bila doslej vsakokrat za nekaj odstotnih točk nižja od udeležbe v 1. krogu. Po še neuradnih podatkih je v letošnjem 1. krogu na volitve prišlo 51,18 odstotka volivcev.

Volilna kampanja na lokalni ravni se precej razlikuje od tiste na državni ravni, saj se osredotoča na konkretne lokalne teme, volivci so tudi bolj angažirani. Tokrat je precej očitna selitev kampanje na splet, tudi negativne, ugotavljata urednika Rok Čakš in Tanja Starič, ki pred drugim krogom izpostavlja kampanji v Mariboru in Kopru.

Drugi krog županskih volitev bo v nedeljo v 56 občinah, ki so po velikosti različne in imajo različno število volilnih upravičencev. Županski kandidati morajo za izvolitev zbrati glas več od tekmeca, glede na velikost občine pa bo verjetno največ glasov potreboval novi župan Maribora, najmanj pa novi župan občine Kostel.

V dobri četrtini slovenskih občin bo v nedeljo drugi krog županskih volitev. Na volišča se bodo odpravili povsod tam, kjer v prvem krogu noben od županskih kandidatov ni dobil večine glasov. Izbirali pa bodo med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najuspešnejša.

V nedeljskem drugem krogu županskih volitev se bosta v vsaki od 56 občin, kjer v prvem krogu niso izvolili župana, pomerila najuspešnejša kandidata iz prvega kroga. Če bi se volivci razdelili natanko na polovico in vsakemu namenili enako število glasov, bo o novem županu odločil žreb. Na dosedanjih volitvah se to še ni zgodilo.

Pred drugim krogom županskih volitev kandidati vodijo kampanjo, da bi si zagotovili večino glasov. Medtem ko je nekaterim zmaga v prvem krogu ušla le za nekaj glasov, so nekateri drugi prejeli manj kot petinsko podporo. Razlika med prvo- in drugovrščenim je bila ponekod manj kot 0,2 odstotne točke, ponekod pa celo več kot 25 odstotnih točk.

Po nedeljskih volitvah SLS ohranja primat med strankami po številu županov, tudi SD se je s prvim krogom že približala številu županov izpred štirih let. Povečala je tudi število svetnikov, enako zmagovalka svetniških volitev SDS. Število svetnikov je upadlo pri SMC in DeSUS, slab rezultat glede na volitve v DZ sta zabeležili še SAB in Levica.

Nedeljske lokalne volitve so potrdile prevlado nekaterih županov, med njimi Zorana Jankovića v Ljubljani, Bojana Šrota v Celju in Bojana Kontiča v Velenju. Presenečenje pa je verjetni drugi krog županske bitke v Kopru, kjer se bosta pomerila Boris Popovič in Aleš Bržan. Drugi krog bo tudi v Mariboru, a brez sedanjega župana Andreja Fištravca.

Pred nedeljskimi lokalnimi volitvami lahko kandidati in njihovi podporniki le še današnji dan izkoristijo za nabiranje volilnih glasov. Zaključuje se namreč volilna kampanja, ob polnoči pa bo nastopil volilni molk, ko bo vsakršno nagovarjanje volivcev prepovedano. Volilni molk bo veljal vse do zaprtja volišč v nedeljo ob 19. uri.

V 212 slovenskih občinah bodo v nedeljo izbirali nova vodstva. Na približno 3200 voliščih se bo lahko dobrih 1,7 milijona volilnih upravičencev izreklo o novih županih in občinskih svetnikih. V občinah, ki imajo ustanovljene ožje dele, pa bodo potekale tudi volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti.

Med 688 kandidati, ki se bodo prihodnji teden pomerili v tekmi za županski stolček, je tudi nekaj medijsko prepoznavnih imen, nekatera od teh ne prihajajo iz sveta politike. Na seznamu tako najdemo znana športna, novinarska in imena iz sveta estrade, se je pa za kandidaturo odločilo tudi več sedanjih in nekdanjih poslancev.

Sredi prihodnjega tedna bo na posebnih voliščih na sedežih občinskih volilnih komisij že mogoče oddati glas na sedmih lokalnih volitvah, splošno glasovanje o kandidatih za župane in občinske svetnike pa bo v nedeljo. Za župansko funkcijo se v 212 občinah poteguje 688 kandidatov. Kjer v prvem krogu župana ne bodo izvolili, bo drugi krog 2. decembra.

Župani se želijo pred lokalnimi volitvami pokazati v lepi luči pred volivci, zato takrat občine običajno povečajo obseg investicij. To pa spodbuja gospodarsko rast, ugotavljajo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Po teh ocenah volilno leto prispeva h gospodarski rasti na ravni Slovenije okoli pol odstotka bruto domačega proizvoda.

Ob 19. uri se je iztekel rok za vložitev kandidatur za občinske svetnike in župane na lokalnih volitvah, ki bodo 18. novembra. Med mestnimi občinami je največ zanimanja za županski stolček v Mariboru, ki si ga želi voditi kar 18 kandidatov, najmanj pa v Murski Soboti, kjer bo aktualni župan imel le enega izzivalca.

Kot je razvidno iz portala plač javnih uslužbencev, je bila maja najvišja plača ljubljanskega župana Zorana Jankovića, le malo za njim je mariborski župan Andrej Fištravec. STA objavlja seznam poklicnih županov in njihove bruto plače v maju 2018 ter seznam nepoklicnih županov v mandatu 2014 - 2018.

V 212 slovenskih občinah je v iztekajočem se mandatu 150 županov svojo funkcijo opravljalo poklicno, ostalih 62 pa je občine vodilo nepoklicno in je za to prejemalo nadomestilo. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za javno upravo, se vsak župan v skladu z zakonodajo sam odloči, ali bo funkcijo opravljal poklicno ali nepoklicno.

Slovenske občine se v želji po racionalizaciji opravljanja nekaterih nalog že leta odločajo tudi za povezovanje v tako imenovane skupne občinske uprave. V letu 2017 je bilo v Sloveniji organiziranih 52 skupnih občinskih uprav, v katere sta bili vključeni 202 občini. Le deset občin je takih, ki niso bile vključene v nobeno skupno občinsko upravo.

Strokovnjak Miro Haček ocenjuje, da je lokalna samouprava v Sloveniji v 24 letih pokazala zavidljiv razvoj, a ostaja stalen konflikt med občinami in državo. Uroš Pinterič ob tem opozarja na zmanjševanje finančne avtonomije občin, oba pa ugotavljata, da je na lokalni ravni veliko manj strankarskega prerivanja in več reševanja konkretnih težav.