Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Lokalne volitve: Okoli tri četrtine županov svojo funkcijo opravlja poklicno

piše Gregor Mlakar

Ljubljana, 25. avgusta - V 212 slovenskih občinah je v iztekajočem se mandatu 150 županov svojo funkcijo opravljalo poklicno, ostalih 62 pa je občine vodilo nepoklicno in je za to prejemalo nadomestilo. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za javno upravo, se vsak župan v skladu z zakonodajo sam odloči, ali bo funkcijo opravljal poklicno ali nepoklicno.

Šempeter pri Novi Gorici.
Lokalne volitve.
Foto: Stanko Gruden/STA
Arhiv STA

Način opravljanja županske funkcije tako ali drugače tudi ni povezan z velikostjo občine ali s številom prebivalcev, ki jih ta ima. Tako se je za nepoklicno opravljanje funkcije kot edini od županov mestnih občin odločil tudi celjski župan Bojan Šrot, ki ima sicer svojo odvetniško pisarno. Da bo nepoklicni župan pa se je odločil šele po prvih dveh mandatih leta 2006, pred tem pa je svojo advokaturo zamrznil.

Nepoklicnim županom sicer pripada nadomestilo za opravljanje funkcije v višini polovice plače, ki bi jim pripadala, če bi funkcijo opravljali poklicno. Nekateri med njimi so samostojni podjetniki, tudi učitelji ali predavatelji na fakultetah, kakršna sta župana Slovenske Bistrice Ivan Žagar in Kočevja Vladimir Prebilič, kar nekaj je tudi upokojencev.

Da sama velikost občine nima veliko opraviti z odločitvijo o načinu opravljanja funkcije, kaže tudi primer najmanjše slovenske občine Hodoš, kjer živi nekaj sto ljudi, Ludvik Orban pa ji županuje poklicno in je maja za to prejel 2895 evrov bruto plače.

Sicer pa so osnovne plače poklicnih županov v skladu z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju odvisne od števila prebivalcev, gibljejo pa se med 2572 za 46. plačni razred in 4283 evri za najvišji 59. plačni razred, medtem ko je po zadnjih dostopnih podatkih njihova povprečna osnovna plača znašala 3063 evrov.

Kot je razvidno iz portala plač javnih uslužbencev, je bila maja najvišja prav plača ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je v bruto znesku znašala 4820 evrov, le malo za njim je mariborski župan Andrej Fištravec (4404 evrov), več kot štiri tisočake sta prejela še župana Kopra in Velenja Boris Popović (4048 evrov) in Bojan Kontić (4084 evrov), kot edinemu iz nemestne občine pa je to uspelo županu Domžal Toniju Dragarju (4060 evrov).

Plače županov sicer sledijo plačni politiki v javnem sektorju, saj so tudi občine in župani del skupnega plačnega sistema javnega sektorja. Kot so za STA pojasnili na ministrstvu, to pomeni, da v primeru spremembe pri višini plač drugih zaposlenih v javnem sektorju preučujejo tudi ustreznost višine plač županov.

Vendar, kot dodajajo, se plače županov v zadnjih letih niso spreminjale, razen če je prišlo do spremembe števila prebivalcev občine in bi se zaradi njihovega večjega ali manjšega števila plačni razred župana povišal ali znižal.

Potem ko so bila ob prehodu v nov plačni sistem leta 2008 vsa delovna mesta, nazivi in tudi funkcije uvrščeni v konkretne plačne razrede, so bila vzpostavljena razmerja v osnovnih plačah med javnimi uslužbenci in funkcionarji, pa tudi med funkcionarji samimi, tja pa sodijo tudi župani.

Do spremembe razmerij je prvič prišlo po prehodu v nov plačni sistem konec leta 2017 in v začetku leta 2018, ko so se zaradi odprave anomalij med drugim povišale plače direktorjem v javnem sektorju, tudi tistim, ki so zaposleni pri javnih zavodih in drugih občinskih proračunskih uporabnikih.

Ker je po prevzemu položajev s strani nove vlade pričakovati nove zahteve sindikatov javnega sektorja po povišanju plač praktično vseh javnih uslužbencev, ki so zaradi političnih okoliščin te zgolj zamrznili, se lahko zgodijo povišanja plač tudi v drugih kategorijah zaposlenih v javnem sektorju.

V tem primeru na ministrstvu, pristojnem za celoten sistem plač javnega sektorja, menijo, da bo pod drobnogled treba postaviti še plače funkcionarjev, torej tudi županov. Kakršnikoli morebitni posegi v plače v smislu njihovega poviševanja pa povsem razumljivo ne bodo neodvisni od dejstva, da gre za javna sredstva in s tem povezane omejitve, še dodajajo na ministrstvu za javno upravo.

gm/tz
© STA, 2018