4. december 1994

število občin: 147
volilna udeležba v prvem krogu: 61,10 %
volilna udeležba v drugem krogu: 48,5 % (* uraden podatek ni na voljo, dan po volitvah je takratna republiška volilna komisija poročala o 48,5-odstotni udeležbi, a podatek ni bil dokončen)
razdelitev svetniških mest: SKD (18,4 %), LDS (17,3 %), SDS (13,9 %), SD (13,3 %), SLS (12,7 %), neodvisni kandidati (9,4 %)

22. november 1998

število občin: 192
volilna udeležba v prvem krogu: 58,29 %
volilna udeležba v drugem krogu: 51,81 %
razdelitev svetniških mest: LDS (22,6 %), SDS (16,0 %), SKD (12,4 %), SLS (11,8 %), neodvisni kandidati (11,7%), ZLSD (11,4 %), DeSUS (5,1 %)

10. november 2002

število občin: 193
volilna udeležba v prvem krogu: 72,10 % (potekale so hkrati s predsedniškimi volitvami)
volilna udeležba v drugem krogu: 67,50 %
razdelitev svetniških mest: LDS (23,6 %), neodvisni kandidati (17,1 %), SDS (12,6 %), ZLSD (10,7 %), SLS (10 %), NSi (8,3)

22. oktober 2006

število občin: 210
volilna udeležba v prvem krogu: 58,22 %
volilna udeležba v drugem krogu: 53,16 %
razdelitev svetniških mest: SDS (17,3 %), neodvisni kandidati (19,95 %), LDS (14,95 %), SD (12,1 %), SLS (9,4 %), NSi (6,3 %)

10. oktober 2010

število občin: 208*
volilna udeležba v prvem krogu: 50,98 %
volilna udeležba v drugem krogu: 48,81 %
razdelitev svetniških mest: neodvisni kandidati (21,95 %), SDS (18,7 %), SD (12,1 %), DeSUS (9,4 %), SLS (9,3&), LDS (7,4 %), NSi (5,9 %)

*V Kopru in Trebnjem volitev niso izvedli, saj jih je ustavno sodišče zaradi postopkov ustanavljanja novih občin Ankaran in Mirna zadržalo in so bile izvedene naknadno.

5. oktober 2014

število občin: 212
volilna udeležba v prvem krogu: 45,22 %
volilna udeležba v drugem krogu: 43,62 %
razdelitev svetniških mest: neodvisni kandidati (29,2 %), SDS (14,3 %), SMC (11,1 %), SD (9,95 %), SLS (8,5 %), DeSUS (7,45 %), NSi (6,6 %)

Vir: DVK
Izidi strank na volitvah v občinske svete temeljijo na podlagi preštetih glasovnic v občinah, kjer so člane občinskih svetov volili po proporcionalnem volilnem sistemu.

Naselja

V Sloveniji je po podatkih iz začetka leta 2018 natanko 6035 naselij, pri čemer je 57 od teh zdaj nenaseljenih, od tega kar 17 v občini Kočevje. Največje naselje je sicer Ljubljana, ki meri 163,8 kvadratnega kilometra, v njej pa je v začetku leta živelo 280.940 prebivalcev oziroma 1716 na kvadratni kilometer. Najmanjše in najgosteje naseljeno naselje je po podatkih Sursa Kerinov Grm v občini Krško. Tam na 0,04 kvadratnega kilometra prebiva kar 234 prebivalcev. Če bi bil tako gosto naseljen en kvadratni kilometer, bi na njem živelo 5866 prebivalcev. Nekatera naselja kljub svoji majhnosti nosijo imena nekaterih svetovnih metropol. V Sloveniji tako med drugim obstajajo Rim, Dunaj in Jeruzalem.

Starost

Povprečno najstarejše prebivalstvo med slovenskimi občinami imajo v občinah Kostel, Hodoš in Osilnica, najmlajše pa v Komendi in Gorenji vasi. Razlika med obema skrajnostma je več kot 12 let. Povprečna starost prebivalstva v slovenskih občinah se giblje od dobrih 50 let v Kostelu in Hodošu do 38 let v Komendi in občini Gorenja vas - Poljane. Povprečna starost prebivalcev Slovenije je sicer okoli 43 let. Med mestnimi občinami pa so najstarejši v Murski Soboti in najmlajši v Novem mestu. V razmerju med moškimi in ženskami ni večjih razhajanj. Ženske najbolj prevladujejo v Dobju, Dobrovniku in Mengšu, največja prevlada moških pa je v občini Zavrč

Delovno aktivni

Občine Bloke, Žiri, Železniki in Šmarješke Toplice se lahko za leto 2017 pohvalijo z nad 70-odstotnim deležem delovno aktivnih prebivalcev, medtem ko je slovensko povprečje znašalo 62,1 odstotka. Povprečja pa ne dosega marsikatera občina z vzhodnega dela Slovenije. Povsem na dnu so Zavrč, Apače, Grad, Rogašovci in Hodoš, z zgolj tretjino delovno aktivnega prebivalstva pa je bila lani zadnja občina Kuzma. Po stopnji brezposelnih je v najslabšem položaju občina Dobrovnik z 20,9-odstotnim deležem, najnižjo stopnjo brezposelnosti pa imajo Železniki s 3,8-odstotka. Med mestnimi občinami so najnižjo stopnjo brezposelnosti lani beležili v Novi Gorici, najvišjo pa v Murski Soboti.

Delež vpisanih v vrtce, srednje šole in v študijske programe

Največji delež predšolskih otrok, kar 100 odstotkov, je bil v šolskem letu 2017/18 v vrtce vpisan v Mirni. Najmanjši delež otrok je bil medtem v vrtce vpisan v Osilnici, le 20 odstotkov. Kar zadeva srednješolsko izobraževanje, so imeli v šolskem letu 2017/18 glede na občino stalnega prebivališča najvišji delež dijakov v populaciji v Ribnici na Pohorju, Svetem Tomažu, Solčavi in na Jezerskem, kjer srednjo šolo obiskujejo skoraj vsi, stari od 15 do 18 let. Najmanjši delež dijakov je bilo medtem v Osilnici, le 60 odstotkov, v Hodošu 69,2 odstotka, v Kuzmi pa 70,4 odstotka, kažejo podatki Statističnega urada RS. Z največjim deležem študentov so se v šolskem letu 2017/18 lahko pohvalili v občini Veržej. Med prebivalci s stalnim prebivališčem v tej občini, starih od 19 do 24 let, je bilo namreč v terciarno izobraževanje vključenih kar 83,1 odstotka. Najmanj študentov je bilo v Osilnici, kjer se je za študij odločilo le 15 odstotkov prebivalcev, starih od 19 do 24 let, sledita pa Hodoš in Mestna občina Maribor.

Turistične nočitve

V Sloveniji je lani največ turističnih nočitev naštela Občina Piran, skupno 1,64 milijona, od tega kar 1,24 milijona v hotelih. Na drugem mestu je Mestna občina Ljubljana, kjer so našteli 1,54 milijona nočitev, sledi Občina Bled z več kot 907.000 nočitvami. Glede na podatke državnega statističnega urada število turističnih nočitev v Sloveniji narašča od leta 2010, ko smo v državi našteli 8,9 milijona nočitev. Lani so turisti v Sloveniji ustvarili 12,59 milijona nočitev.

Cestno omrežje

Na območju Občine Izola je povprečno 4,8 kilometra cest na enem kvadratnem kilometru občine, kar pomeni, da je gostota cestnega omrežja tam največja med vsemi slovenskimi občinami. Najmanjšo gostoto cestnega omrežja imajo v Občini Bovec, in sicer 0,4 kilometra na kvadratni kilometer.

Število avtomobilov

Število osebnih avtomobilov na povprečno gospodinjstvo je največje v občini Trzin, kjer imajo kar 2,65 avtomobila na gospodinjstvo, najmanjše pa v Občini Ankaran z le 0,44 avtomobila na gospodinjstvo, enako velja tudi za povprečno število avtomobilov na prebivalca. Konec leta 2017 je bilo sicer v Sloveniji registriranih 1.117.935 osebnih vozil, največ (150.715) v Mestni občini Ljubljana, najmanj pa v Občini Hodoš (152), kažejo podatki državnega statističnega urada. Poleg osebnih vozil je bilo konec lanskega leta v Sloveniji tudi 110.257 tovornih vozil in 1782 avtobusov. Slovenija se uvršča med države EU z največjim porastom lastništva osebnih avtomobilov v zadnjih desetletjih. Leta 2015 je bilo tako v Sloveniji 1.078.737 osebnih avtomobilov, kar je sedemkrat več kot leta 1970.

Uporaba kmetijskih zemljišč

Največji delež razpoložljivih kmetijskih zemljišč uporabljajo v Občini Odranci, in sicer 68,3 odstotka vseh kmetijskih zemljišč. Najmanjši delež pa v Občini Osilnica, kjer je v uporabi 3,8 odstotka kmetijskih zemljišč v občini.

Pokritost z gozdom

Najbolj gozdnata je Osilnica, kjer se gozd razteza na 88 odstotkih površine. Občina z najmanjšim deležem gozda pa so Odranci, kjer je gozd le na šestih odstotkih površine.

Število in delež obsojencev

Po številu obsojenih prebivalcev po občinah prednjačijo največje, kot sta Ljubljana in Maribor. Po številu obsojenih na tisoč prebivalcev pa je bila leta 2016 na vrhu občina Hodoš s 13,4 obsojenega na tisoč prebivalcev ob slovenskem povprečju 3,4 obsojenega na prebivalca. So pa tudi občine, kjer v letu 2016 niso imeli nobenega obsojenca. Takšni primeri so Dobje, Jezersko, Kostel, Loška dolina, Ribnica na Pohorju in Solčava.

Vir: Surs, spletna aplikacija Lokalni semafor podnebnih aktivnosti