Lokalne volitve: Večina občin nekatere naloge nalaga skupnim občinskim upravam

Po podatkih ministrstva za javno upravo so skupne občinske uprave v Sloveniji zelo raznolike, tako po številu vključenih občin kot po številu nalog, ki jih opravljajo. Tako kot med občinami nasploh, tudi v tem primeru prihaja do velike razdrobljenosti, saj kar 40 odstotkov vseh uprav ne povezuje več kot treh občin.

Ob tem na ministrstvu poudarjajo, da je kar 54 občin vključenih v dve skupni upravi, tri občine pa v tri skupne občinske uprave. Kot dober primer navajajo Skupno občinsko upravo Spodnjega Podravja, v katero je vključenih kar 22 občin in za katere omenjeni skupni organ že leta opravlja strokovno delo na številnih področjih.

Glede na število vključenih občin na ministrstvu, ki je pristojno tudi za lokalno samoupravo, posebej izpostavljajo še Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor z 18 vključenimi občinami in Medobčinsko inšpekcijo, redarstvo in varstvo okolja Velenje s 15 vključenimi občinami.

Sicer pa država z lansko spremembo zakona o financiranju občin kot pogoja za sofinanciranje zahteva povezovanje najmanj treh občin in izvajanje najmanj treh zakonsko določenih skupnih nalog. Le v tem primeru so namreč občine še upravičene do 40-odstotnega sofinanciranja, sicer se jim sofinancerski delež države sorazmerno zniža ali zviša, a ne na manj kot 30 ali več kot 55 odstotkov.

Tudi takšne ugodnosti pa bo konec po prehodnem dveletnem obdobju, ko skupne občinske uprave z manj kot tremi občinami ne bodo več upravičene do sofinanciranja. Na ministrstvu zato pričakujejo, da se bodo takšne občine do leta 2019 odločile za dodatna povezovanja, potem ko se je zadnja leta rast števila vključenih občin in skupnih občinskih uprav umirila.

Skupne občinske uprave so prisotne po vsej Sloveniji. Vzhodni del je pokrit v celoti z izjemo Murske Sobote. V osrednjem delu države v takšno mrežo ni povezana Ljubljana in občine v bližini, Domžale, Medvode, Kamnik in Škofja Loka. Na Obali v nobeno mrežo nista vključena Koper in Izola, prav tako ne Logatec in Ilirska Bistrica.

Država občinam zagotavlja tudi strokovno pomoč v obliki strokovnih svetovanj in posvetov. Tako vsako leto v sodelovanju z združenji občin organizira strokovni posvet, na katerem obravnavajo vsa aktualna vprašanja in izmenjujejo dobre prakse.

"Pomen dela skupnih uprav se zaznava tudi v zakonodaji na področju urejanja prostora, javnih financ in pravosodja, ki te organe opredeljuje kot pomemben subjekt uresničevanja tovrstnih nalog. Krepitev medobčinskega sodelovanja je v pogojih velikega števila občin ena od naših prioritet, tako kot je to določila tudi strategija razvoja lokalne samouprave do leta 2020," so za STA povedali na ministrstvu za javno upravo.

Država je od leta 2014 do vključno letošnjega leta iz proračuna za delovanje skupnih občinskih uprav oziroma sofinanciranje njihovega delovanja namenila več kot 25 milijonov evrov, samo letos bo za to namenila skoraj šest milijonov evrov.

Občine so se po doslej veljavni zakonodaji povezovale na področju občinskega inšpekcijskega nadzorstva in občinskega redarstva, notranjega finančnega nadzora in proračunskega računovodstva, upravnih ter strokovnih nalog iz področja urejanja prostora in na področju zagotavljanja in izvajanja javnih služb.

Z lansko spremembo zakona o lokalni samoupravi je zakonodajalec število področij razširil na skupaj enajst, občine pa so se največkrat povezovale pri inšpekcijskem nadzoru in redarstvu, nekaj manj pa tudi na področjih urejanja prostora ter notranjega finančnega nadzora.