Predsednik republike Borut Pahor, ki je bil novembra ponovno izvoljen na to funkcijo, bo v soboto, 23. decembra, nastopil svoj drugi petletni mandat. Dan prej bo pred poslanci zaprisegel na slavnostni seji državnega zbora.
Borut Pahor ostaja edini, ki je okusil moč funkcij predsednika DZ, vlade in države. Slednje mu je uspelo dvakrat. Maneken, turistični vodič in učitelj plavanja je bil v študentskih letih, preden je obete v diplomaciji zamenjal za delovanje v slovenski politiki. Kot so pokazale zadnje predsedniške volitve, se mu je ta odločitev obrestovala.
Iztekajoče se leto ni prineslo sprememb na najvišji funkciji v državi, saj je predsednik republike Borut Pahor v novembrskem drugem krogu predsedniških volitev premagal protikandidata Marjana Šarca in osvojil nov mandat. Njegova zmaga je bila tesna, na volišča pa je prišlo rekordno nizko število volivcev.
Po mnenju Edvarda Kadiča je bil predsedniški kandidat Marjan Šarec v četrtek na RTVS bolj prepričljiv, Boruta Pahorja je uspel nekajkrat postaviti v podrejen položaj. Saša Einsiedler pa meni, da je Pahor mnogo lepše uporabljal roki in bolje delal govorne poudarke. Če bi ju poslušali majhni otroci, bi jih Pahor zagotovo mnogo bolj pritegnil, meni.
Izteka se kampanja pred nedeljskim drugim krogom predsedniških volitev, ki po mnenju analitikov ni prinesla očitnega zmagovalca, zato se tudi razmerja med kandidatoma niso bistveno spremenila. Analitiki napovedujejo še nižjo volilno udeležba kot v prvem krogu. To napovedujejo tudi javnomnenjske raziskave, ki pa kažejo tudi na tesen volilni izid.
Prvi krog predsedniških volitev je zaznamovala izjemno nizka volilna udeležba, politologinja Alenka Krašovec pa vzrok zanjo med drugim vidi v kombinaciji razočaranja nad politiko in visoke stopnje nezaupanja z delovanjem demokracije. Volilna udeležba je sicer eden glavnih pokazateljev vključenosti državljanov v upravljanje države, je dodala.
Kandidati, ki so izpadli v prvem krogu predsedniških volitev, ne razkrivajo, ali bodo v drugem krogu podprli aktualnega predsednika Boruta Pahorja ali kamniškega župana Marjana Šarca. Medtem ko nekateri o podpori še niso odločeni, nekateri na to vprašanje niso želeli odgovoriti, eden pa je napovedal, da na volitve ne bo šel.
Pred drugim krogom predsedniških volitev, v katerem se bosta pomerila aktualni predsednik Borut Pahor in kamniški župan Marjan Šarec, je STA za stališča vprašala več znanih Slovencev z različnih področij. Medtem ko jih večina poziva k udeležbi na volitvah, pa le redki izrekajo podporo enemu od kandidatov, nekateri odločitve še niso sprejeli.
Od predsednika republike tudi Slovenci po svetu in v zamejstvu pričakujejo, da bo za njih zastavil svojo besedo. Predsedniška kandidata Borut Pahor in Marjan Šarec menita, da je Slovenija dolžna pomagati oziroma podpirati svoje narodne skupnosti v zamejstvu.
Predsednik republike predstavlja državo navzven, a pri zastopanju stališč v tujini po mnenju predsedniških kandidatov Boruta Pahorja in Marjana Šarca ne more biti povsem avtonomen. Pahor podpisa o imenovanju veleposlanikov ne bi zavrnil, Šarec pa le, če bi presodil, da je kandidat s svojimi ravnanji kdaj škodoval državi.
Da se bo predsednik republike zavzemal za njihove interese, pričakujejo tudi predstavniki upokojencev in mladih. Predsedniška kandidata Borut Pahor in Marjan Šarec se zavedata, da bo pokojninska reforma potrebna in podpirata sistem solidarnosti v pokojninskem sistemu.
Od predsednika republike javnost pričakuje, da se bo opredelil do najpomembnejših vprašanj, ki se dotikajo življenja ljudi, in zastavil svojo besedo v primeru kršitev človekovih pravic. Predsedniški kandidat Marjan Šarec pravi, da bi se zagotovo oglasil ob sovražnem govoru, Borut Pahor pa je prepričan, da je k strpnosti najbolj prispeval z lastnim zgledom.
Ena izmed najbolj perečih tem, ki se ji ne moreta izogniti niti predsedniška kandidata, je v zadnjem obdobju gotovo področje zdravstva. Po oceni Boruta Pahorja je stanje na tem področju zares zaskrbljujoče, najbolj pa pogreša ureditev zdravstvenega zavarovanja. Za Marjana Šarca stanje ni tako zelo slabo, treba pa bi bilo izboljšati organizacijo.
Predsedniška kandidata Borut Pahor in Marjan Šarec, od katerih gospodarstveniki pričakujejo večjo angažiranost na gospodarskem področju, sta kritična do trenutnega sistema upravljanja državnih naložb in opozarjata na sporna kadrovanja. Pri tem je Šarec bolj kot Pahor naklonjen temu, da premoženje ostane v državni lasti.
Predsednik republike, ki bo mandat nastopil letos, bo moral po parlamentarnih volitvah prihodnje leto predlagati novega mandatarja, v naslednjih petih letih pa mandat poteče še trem ustavnim sodnicam in guvernerju Banke Slovenije. Predsedniška kandidata Borut Pahor in Marjan Šarec bi si želela drugačnih pristojnosti zlasti pri imenovanju KPK.
Predsedniška kandidata Borut Pahor in Marjan Šarec ocenjujeta, da so spremembe v varnostno-obrambnem sistemu nujne ter da so plače vojakov prenizke. Imata pa nasprotni stališči do razkrivanja slabih ocen o pripravljenosti Slovenske vojske. Šarec tega ne bi storil, Pahor pa je prepričan, da je s takšnim ravnanjem v preteklosti vojski koristil.
Volitve predsednika republike še niso prinesle končnega zmagovalca, saj bo za izvolitev novega predsednika potreben še drugi krog. V njem se bo 12. novembra aktualni predsednik Borut Pahor, ki ni uspel prepričati absolutne večine volivcev, pomeril z izzivalcem, kamniškim županom Marjanom Šarcem.
Kandidati, ki se bodo pomerili na volitvah predsednika republike, so za STA odgovarjali na vprašanja, kako pomembno se jim zdi sodelovanje z drugimi vejami oblasti in parlamentarnimi strankami ter ali bodo opravljanju funkcije ravnali nadstrankarsko. Pojasnili so tudi, pri katerih vprašanjih se jim zdi nujno sprejemati kompromise.
Kandidati, ki se bodo pomerili na volitvah predsednika republike, so za STA odgovarjali na vprašanje, v katero smer bi moral po njihovem mnenju iti razvoj obrambno-varnostnega sistema v Sloveniji in kateri njegov del bi morali najbolj razvijati. Pojasnjevali so tudi, kako vidijo svojo vlogo pri tem.
Kandidati, ki se bodo pomerili na volitvah predsednika republike, so za STA odgovarjali na vprašanje, ali je Slovenija po njihovem mnenju socialna država in kako bi lahko z izvolitvijo na funkcijo pripomogli k večji socialni pravičnosti.
Kandidati, ki se bodo pomerili na volitvah predsednika republike, so za STA odgovarjali na vprašanje, kako vidijo vlogo predsednika republike zunaj njegovih formalnih pristojnosti.
Kandidati, ki se bodo pomerili na volitvah predsednika republike, so za STA odgovarjali na vprašanje, kakšna naj bo po njihovem mnenju Evropska unija v prihodnje in kakšno naj bo mesto Slovenije v njej.
Kandidati, ki se bodo pomerili na volitvah predsednika republike, so za STA odgovarjali na vprašanje, kako vidijo vlogo Slovenije v mednarodni skupnosti, še posebej v luči izzivov, kot so množične migracije in terorizem. Vprašali smo jih tudi, s kom od svetovnih voditeljev bi se želeli srečati najprej po morebitnem prevzemu predsedniške funkcije.
Kandidati, ki se bodo pomerili na volitvah predsednika republike, so za STA odgovarjali na vprašanje, kakšna je po njihovem mnenju najboljša pot do implementacije odločbe arbitražnega sodišča. Prav tako so ocenili odnose Slovenije s sosednjimi državami.