Predsedniške volitve: Kadič in Einsiedlerjeva večjih razlik pri javnem nastopanju med Pahorjem in Šarcem ne vidita

Po mnenju strokovnjaka za komunikacije Edvarda Kadiča je četrtkovo soočenje postreglo z nekaj pozitivnimi utrinki. Pri tem je omenil "simpatično Šarčevo taščo ter že nekoliko predvidljivo (ne pa tudi napačno!) Pahorjevo postavljanje sina v ospredje".

Kot je za STA ocenil Kadič, je bil tokrat Šarec bolj prepričljiv, odločen in zahteven sogovornik, "Pahorja je uspel nekajkrat postaviti v precej podrejen položaj, ko se mu je Pahor celo opravičeval za skakanje v besedo".

"Pahor se je ves čas trudil biti vljuden. Šarec ne, čeprav ni bil nevljuden," je za STA navedla strokovnjakinja za komunikacije Saša Einsiedler, ki je opazila, da sta si kandidata vsaj dvakrat stopila na žulj, pri čemer je Pahor kar nekajkrat Šarcu skočil v besedo, Šarec pa mu ni ostal dolžan. "Natanko to, da s skakanjem v besedo Pahor sporoča Šarcu, da je vendarle on 'šef', je tisto, kar so verjetno Pahorju njegovi svetovalci zabičali največkrat: 'Ne bodi vzvišen, bodi preprost, odločen in glej da ne boš podcenjeval nasprotnika. Tudi če v resnici ga, glej, da se to ne bo videlo.'," je navedla Einsiedlerjeva. Kot je opazila, je Pahorju nekajkrat vendarle "ušlo", kar je Šarec seveda s pridom izkoristil.

Po ocenah Einsiedlerjeve so na začetku soočenja Pahorja suha usta "izdala, da ima vendarle nekoliko treme", toda kmalu se je tega prvotnega vznemirjenja znebil in "bil v svoji dobri koži". Ob prihodu Šarca se je po njenih opažanjih čutila "togost v njegovi drži, njegovi odgovori na začetku so bili kratki in zdelo se je, kot da zajema sapo in zbira pogum, da svojo misel razvije".

Kot je pojasnila, Šarec govori mnogo počasneje, zato se je tudi zdelo, da pove manj, bolj monotono. "Verjamem, da sicer obvlada različne tehnike, s katerimi malo 'olepšaš' svoj govor, vendar tega namerno ne želi uporabiti. Verjetno ravno zato, ker se želi otresti svojih vlog, ki jih je imel v igralskem življenju, in si želi, da ga končno začnemo povezovati z resnim delom v politiki. Tudi zato skorajda nismo bili deležni nobenega njegovega nasmeha. Pa vendar - kamera ljubi nasmejane obraze in ljudje tudi," je dodala.

Nekje na polovici četrtkovega soočenja pa se je po navedbah Einsiedlerjeve zgodil preobrat. "Šarec je razširil nogi in ni več stal kot vkopan, Pahor pa je roki ves čas držal pred seboj kot nogometaši, ki branijo prosti strel. Saj veste, kaj si pokrivajo ...," je pojasnila in dodala: "Moč, ki je bila na začetku v Pahorjevih rokah, se je začela deliti med obema kandidatoma in Šarec je postajal vedno boljši, tudi retorično."

Pahorju se sicer po njenem mnenju pozna dolga kilometrina, stvari zna povedati tako, da zvenijo lepo, "in res je izjemno všečen". Verjame, da obvlada tudi protokolarne zadeve, zato ni treba, da bi nas skrbelo, da bi nas sramotil po svetu. "Šarec se mora tega vsega še naučiti, glede na njegove izkušnje iz igralstva pa mislim, da ne bi smel imeti težav s tem," je navedla.

"Govorica telesa in sam nastop obeh kandidatov je tokrat težko ena od odločilnih stvari, koga obkrožiti. Treba je začutiti svojega kandidata. Je na tisti sliki na Instagramu res poudarek na Pahorjevi rumeni bundi?" je vprašala Einsiedlerjeva glede fotografije, ki so jo pokazali na četrtkovem soočenju. Na fotografiji, ki jo je sam objavil na svojem Instagram profilu, v rumeni jakni teče na ljubljanskem maratonu pred petimi leti, v ozadju pa je reklamni plakat z žensko v spodnjem perilu.

Tudi Kadič kakšnih večjih razlik med kandidatoma pri javnem nastopanju ne vidi. "Na eni strani imamo izkušenega politika, ki to počne že praktično celo življenje, na drugi strani pa šolanega igralca," je spomnil. Šarec je po njegovih ocenah sicer potreboval "nekaj več časa na prvih soočenjih, da se je prenehal obnašati (preveč) spoštljivo do nasprotnika, Pahor pa je po drugi strani tudi potreboval nekaj časa, da je malo sestopil s piedestala navidezne zmage že v prvem krogu".

"Pahor ima izdelan javni nastop, zna biti všečen in zna si vzeti čas za odgovore," meni. So pa po njegovih navedbah Pahorjevi odgovori vedno retorično pozicionirani na sredini, kar je mogoče celo njegova slabost, saj "ravno zato deluje tako medlo in neoprijemljivo".

Šarcu, ki se sicer zna obnašati v javnosti, pa manjka mogoče "nekoliko več samozavesti, vendar bo to hitro minilo, če bo izvoljen", meni Kadič. Kot je navedel, je pri Šarcu pogrešal več ostrine. "Tudi ko je na soočenjih npr. napadel Pahorja, se je potem naknadno umaknil, torej omilil svoje trditve," je pojasnil in dodal, da bi bilo ravno več ostrine in odločnosti "tisto, kar bi lahko resneje prevesilo tehtnico na njegovo stran".

Kot meni Kadič, je Pahor kampanjo za novo izvolitev "vodil kar celih zadnjih pet let predsednikovanja", kar sam ne ocenjuje kot nekaj slabega. "Imamo premalo profesionalnih politikov in vse preveč naključnih obiskovalcev v politiki," je prepričan. Po njegovem mnenju je profesionalni politik "24 ur v soju žarometov" in naj bi si ves čas prizadeval za naklonjenost volivcev, a načini pridobivanja naklonjenosti so lahko tudi drugačni, "in ne predvsem zgolj pojavljanje na dogodkih in fotografije na družabnih omrežjih". Meni tudi, da je bila "promocija Pahorjeve kandidature s pomočjo glasbenikov, športnikov in drugih javnih osebnosti v teh zadnjih, zaključnih dneh kampanje, nekoliko odveč".