Predsednik republike je uvrščen v najvišji, 65. plačni razred, kamor sodijo tudi predsedniki vlade, državnega zbora, vrhovnega in ustavnega sodišča. Poleg osnovne plače, ki znaša 5419 evrov bruto, je upravičen do nekaterih drugih osebnih prejemkov in povračil, za te pravice pa se uporabljajo določbe zakona o poslancih.
Tako ima med drugim pravico do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela, regresa za prehrano in letni dopust, nadomestila za ločeno življenje ter povračila stroškov za službena potovanja. Enako kot poslanci ima predsednik republike pravico do 40 dni letnega dopusta.
Sredstva za delo predsednika republike in urada predsednika republike se določijo v državnem proračunu na predlog predsednika republike. Nadzor nad uporabo sredstev opravlja računsko sodišče.
Letos je za delovanje urada predsednika republike iz državnega proračuna namenjenih 2,3 milijona evrov. V uradu aktualnega predsednika ob tem opozarjajo, da so bila proračunska sredstva za delovanje urada med letoma 2010 in 2016 zmanjšana za približno 35 odstotkov: v letu 2010 je imel urad na voljo 3,5 milijona evrov, v letu 2016 pa 2,3 milijona.
Predsednik republike v Sloveniji svoje delo opravlja v predsedniški palači, nima pa posebne rezidence, v kateri bi živel.
Urad predsednika republike trenutno razpolaga s štirimi vozili. Prevoze predsednika republike sicer opravlja policija s svojimi vozili, razen v primerih uporabe kombija v lasti urada. Policija predsednika ter objekte, ki jih uporablja, tudi varuje, in sicer 24 ur na dan. Predsednik republike je varovan po drugi najvišji stopnji, medtem ko je najvišja rezervirana za šefe tujih držav na obisku v Sloveniji.
Število zaposlenih v uradu predsednika določa kadrovski načrt. Trenutno veljavni omogoča 42 zaposlitev, medtem ko je trenutno zaposlenih 38 funkcionarjev in javnih uslužbencev, pri čemer jih je enajst vezanih na mandat aktualnega predsednika. Poleg tega dva svetovalca predsednika svojo funkcijo opravljata nepoklicno.
Predsednik republike ima po prenehanju funkcije pravico do naziva bivši predsednik republike in pravico do udeležbe na državnih slovesnostih v skladu s protokolarnimi pravili.
Leto dni po prenehanju mandata ima bivši predsednik na voljo pisarniški prostor, svetovalca, administrativnega delavca ter službeno vozilo z voznikom. Prav tako ima v tem času pravico do policijskega varovanja.
Poleg tega ima nekdanji predsednik, če ne dobi ustrezne zaposlitve ali ne izpolnjuje pogojev za upokojitev, tudi pravico do enoletnega nadomestila v višini 80 odstotkov predsedniške plače. Ta pravica se lahko podaljšala še največ za eno leto, če nekdanji predsednik v tem času izpolni pogoje za upokojitev.
Zakonec predsednika republike, ki je v delovnem razmerju, ima pravico do plačane odsotnosti z dela za čas, ko opravlja protokolarne in druge obveznosti. V tem času ima pravico do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo prejel za delo na svojem delovnem mestu.