Pahor v drugi predsedniški mandat

Pahor bo zaprisegel na slavnostni seji državnega zbora, ki bo namenjena tudi obeležitvi državnega praznika, dneva samostojnosti in enotnosti. Na njej bo Pahor zaprisegel, da bo spoštoval ustavni red, ravnal po svoji vesti ter z vsemi močmi deloval za blaginjo Slovenije. Na seji, na katero bodo povabljeni najvišji predstavniki političnega in družbenega življenja ter diplomatski zbor, je pričakovati tudi inavguracijski nagovor novoizvoljenega predsednika države.

Na predsedniško funkcijo je bil Pahor ponovno izvoljen v drugem krogu predsedniških volitev 12. novembra letos. S tesno večino, nekaj več kot 53 odstotki glasov, je premagal protikandidata, kamniškega župana Marjana Šarca, volitve pa je zaznamovala rekordno nizka volilna udeležba.

Sprva je sicer kazalo, da bo predsednik republike morda izvoljen že v prvem krogu volitev 22. oktobra, a se nekatere javnomnenjske napovedi, po katerih naj bi Pahor nov mandat osvojil že tedaj, niso uresničile. Ob deveterici kandidatov, ki so se pomerili v prvem krogu, je za Pahorja glasovalo dobrih 47 odstotkov volivcev, za drugouvrščenega Šarca pa nekaj manj kot četrtina volivcev.

Po volitvah Pahor z ostrejšimi stališči kot v prvem mandatu

Pahor je po Milanu Kučanu prvi predsednik republike, ki bo funkcijo opravljal dva mandata. V svojem prvem mandatu je predvsem izpostavljal nujnost sodelovanja, povezovanja in preseganja ideoloških delitev. Tako si je med drugim prizadeval za spravo, tudi s prekopom žrtev iz Hude jame ter postavitvijo spomenika žrtvam vojn in z vojno povezanim žrtvam, kar šteje za enega svojih največjih uspehov. Iskanja kompromisov se je denimo poslužil tudi pri predlogih za imenovanje petih novih ustavnih sodnikov.

Ves mandat je kraljeval na vrhu lestvic priljubljenosti politikov, hkrati pa se je soočal z očitki, da je premalo odločen in ne zavzema jasnih stališč. Te kritike so bile tudi glavna tema predvolilne kampanje. V težave je Pahor večkrat zašel tudi zaradi nekaterih nepremišljenih izjav, zaradi svojih aktivnosti na družbenih omrežjih pa se ga je med kritiki prijel vzdevek "instagram predsednik".

Po številnih očitkih v predvolilni kampanji, da ne zavzema jasnih stališč, je sicer Pahor napovedal, da bo v drugem mandatu pogosteje dvignil svoj glas, čeprav bo ohranil svojo povezovalno vlogo. Že kmalu po volitvah je tako začel izražati nekoliko ostrejša stališča kot v prvem mandatu. Med drugim je opozoril na nujnost prevetritve zdravstvenega sistema ter po srečanju s soprogo Milka Noviča, ki v priporu čaka na odločitev višjega sodišča v zadevi umora Janka Jamnika, opozoril na nesorazmerno dolžino nekaterih sodnih postopkov. Oglasil se je tudi v primeru sirskega begunca Ahmada Šamija in ocenil, da ne obstaja poseben interes, da ta ostane v Sloveniji, s čimer si je prislužil številne kritike.

Med prvimi nalogami predlaganje kandidata za mandatarja

Predsednik republike ima sicer v Sloveniji predvsem reprezentativno in protokolarno vlogo. V primerjavi s kolegi v primerljivih evropskih parlamentarnih sistemih so njegove pristojnosti precej manjše. Kljub temu pa je funkcija predsednika, ki je voljen neposredno, pri nas povezana z močno simbolno vlogo.

Po slovenski ustavni ureditvi predstavlja Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Razpisuje volitve v državni zbor, razglaša zakone, imenuje državne funkcionarje, postavi in odpokliče veleposlanike, izdaja listine o ratifikacijah, odloča o pomilostitvah ter podeljuje odlikovanja in častne naslove. Ima pa tudi kar nekaj kadrovskih pristojnosti, predvsem predlagalnih.

Na tem področju Pahorja v prihodnjem mandatu čaka kar nekaj odločitev. Ena njegovih prvih nalog bo predlaganje kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade po parlamentarnih volitvah prihodnje leto. Čaka pa ga še oblikovanje predlogov za nove ustavne sodnike, guvernerja Banke Slovenije in predsednika računskega sodišča.

Plača predsednika 5419 evrov bruto

Za svoje delo bo Pahor še naprej prejemal osnovno plačo v višini 5419 evrov bruto, upravičen pa je tudi do nekaterih drugih osebnih prejemkov in povračil. Predsednik republike je namreč uvrščen v najvišji, 65. plačni razred, kamor sodijo tudi predsedniki vlade, državnega zbora, vrhovnega in ustavnega sodišča. Pravico do nadomestila plače ima tudi Pahorjeva partnerka Tanja Pečar, a se je tej možnosti že v prvem Pahorjevem mandatu odpovedala.

Iz državnega proračuna je za delovanje urada predsednika republike namenjenih 2,3 milijona evrov na leto. Predsednikov urad deluje v predsedniški palači na Erjavčevi, medtem ko predsednik posebne rezidence, v kateri bi prebival, nima, pač pa živi v svojem stanovanju.

Pričakovati je, da bo Pahor tudi v novem mandatu obdržal sodelavce, ki delujejo v njegovem uradu. Tam je trenutno zaposlenih 38 funkcionarjev in javnih uslužbencev, pri čemer jih je enajst vezanih na mandat aktualnega predsednika. Poleg tega dva svetovalca predsednika svojo funkcijo opravljata nepoklicno: nekdanji predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič ter akademik in nekdanji minister za odnose s Slovenci po svetu Boštjan Žekš.