Predsedniške volitve zaznamovala nizka volilna udeležba in tesna Pahorjeva zmaga

Volitve predsednika republike je predsednik DZ Milan Brglez sredi avgusta razpisal za 22. oktober. Pahor, ki je tedaj že napovedal, da se bo potegoval za nov mandat, je zaradi svoje priljubljenosti veljal za nespornega favorita, čeprav še ni bilo znano, kdo vse se bo z njim pomeril.

Vstop v predsedniško tekmo je nato napovedalo kar lepo število bolj ali manj znanih obrazov, med njimi kamniški župan Marjan Šarec. Širša javnost se ga je sicer spominjala kot igralca in imitatorja, kljub temu pa so ga nekateri analitiki že tedaj zaznali kot enega Pahorjevih potencialno močnejših protikandidatov.

Po drugi strani so v parlamentarnih strankah - z izjemo NSi, ki je v boj poslala svojo predsednico Ljudmilo Novak - dolgo odlašali z izbiro in predstavitvijo svojih kandidatov. Nazadnje so v največji vladni stranki SMC predlagali ministrico za izobraževanje Majo Makovec Brenčič, v največji opozicijski stranki SDS pa evropsko poslanko Romano Tomc.

V predsedniško tekmo je nato uspelo tudi formalno vstopiti deveterici kandidatov: poleg Pahorja, Šarca, Novakove, Tomčeve in Makovec Brenčičeve še kandidatom zunajparlamentarnih strank Andreju Šišku (Zedinjena Slovenija), Borisu Popoviču (Slovenija za vedno), Suzani Lari Krause (SLS) in Angelci Likovič (Gibanje za otroke in družine).

Predvolilna kampanja, v kateri so kandidati večinoma stavili na družbena omrežja in neposreden stik z volivci, je potekala mirno, le v tednu pred volitvami je bil Pahor deležen kritik tako z desne kot leve strani političnega prostora. Kritično so se ob njega obregnili nekdanji predsednik Milan Kučan, prvak SDS Janez Janša in skupina intelektualcev z Borisom Vezjakom na čelu.

Čeprav so javnomnenjske raziskave večinoma napovedovale vnovično Pahorjevo izvolitev že v prvem krogu volitev, pa se to 22. oktobra ni zgodilo. Pahor je namreč prepričal 47,21 odstotka volivcev, torej manj kot polovico, zato se je moral v drugem krogu pomeriti z Marjanom Šarcem, ki je dobil 24,76 odstotka glasov. V prvem krogu se je na tretje mesto uvrstila Romana Tomc, ki je prepričala 13,68 odstotka volivcev, sledili so Ljudmila Novak (7,24 odstotka), Andrej Šiško (2,21 odstotka), Boris Popovič (1,80 odstotka), Maja Makovec Brenčič (1,73 odstotka), Suzana Lara Krause (0,78 odstotka) in Angelca Likovič (0,59 odstotka).

Po drugem krogu 12. novembra pa je bilo jasno, da bo Pahor vendarle ostal na čelu države še prihodnjih pet let. Ob rekordno nizki volilni udeležbi - na volišča je prišlo le dobrih 42 odstotkov volilnih upravičencev - je namreč s tesno večino premagal protikandidata Šarca. Pahor je prepričal 53,09 odstotka volivcev, Šarec pa 46,91 odstotka.

Po številnih očitkih v predvolilni kampanji, da ne zavzema jasnih stališč, je Pahor po izvolitvi napovedal, da bo pogosteje dvignil svoj glas, čeprav bo pri tem ohranil svojo povezovalno vlogo. Že kmalu po volitvah je tako začel izražati nekoliko ostrejša stališča kot v prvem mandatu. Med drugim je po srečanju s soprogo Milka Noviča, ki v priporu čaka na odločitev višjega sodišča v zadevi umora Janka Jamnika, opozoril na nesorazmerno dolžino nekaterih sodnih postopkov. Oglasil se je tudi v primeru sirskega begunca Ahmada Šamija in ocenil, da ne obstaja poseben interes, da ta ostane v Sloveniji. Opredelil se je tudi do potrebnih sprememb v zdravstvu.

Pahor bo svoj drugi petletni mandat nastopil 23. decembra, dan prej pa bo zaprisegel v državnem zboru.

Nastop na predsedniških volitvah pa se bo, kot kaže, obrestoval tudi Marjanu Šarcu, ki je že uradno napovedal, da se bo s svojo listo podal na parlamentarne volitve prihodnje leto. Nekatere javnomnenjske raziskave namreč njegovi listi kažejo zelo visoko podporo in ga celo uvrščajo na prvo mesto med političnimi strankami.