V primerjavi s kolegi v primerljivih evropskih parlamentarnih sistemih so pristojnosti predsednika Slovenije precej manjše. Kljub temu pa je funkcija predsednika, ki je voljen neposredno, v Sloveniji povezana z močno simbolno vlogo.
Ustavna ureditev predsedniku republike daje predvsem reprezentativne in protokolarne pristojnosti, nekatere pristojnosti, predvsem predlagateljske, pa so zapisane v področni zakonodaji. Po slovenski ustavi predsednik predstavlja Republiko Slovenijo navzven in je vrhovni poveljnik obrambnih sil. Razpisuje volitve v državni zbor, razglaša zakone, imenuje državne funkcionarje, postavi in odpokliče veleposlanike, izdaja listine o ratifikacijah, odloča o pomilostitvah ter podeljuje odlikovanja in častne naslove.
Ima pa tudi kar nekaj kadrovskih pristojnosti, predvsem predlagalnih. Pri tem je Pahor v prvem mandatu uvedel novost, in sicer javne predstavitve kandidatov v predsedniški palači.
Predlagalno funkcijo mu ustava daje v primeru imenovanja predsednika vlade, ustavnih sodnikov in sodnega sveta. Področna zakonodaja pa te pristojnosti med drugim širi na predlaganje guvernerja in članov sveta Banke Slovenije, varuha človekovih pravic, predsednika računskega sodišča, informacijskega pooblaščenca, sodnikov mednarodnih sodišč ter člane Sodnega sveta.
Poleg predlagalne ima predsednik v nekaterih primerih tudi imenovalno funkcijo. Tako imenuje predsednika in namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije.
Predsednika republike v Sloveniji lahko odstavi le ustavno sodišče, če ugotovi, da je kršil ustavo ali zakone. Doslej je predlog ustavne obtožbe doletel le Danila Türka, a ni bil izglasovan v DZ.