Predsedniške volitve: Gospodarstveniki si želijo večji angažma predsednika na gospodarskem področju

Nekateri gospodarstveniki si želijo, da bi se predsednik republike bolj angažiral na gospodarskem področju. Po mnenju predsednika upravnega odbora Postojnske jame Marjana Batagelja bi lahko prevzel vlogo ambasadorja gospodarstva. Tudi po mnenju generalne direktorice Gospodarske zbornice Slovenije Sonje Šmuc se v predvolilni tekmi o gospodarstvu premalo razpravlja.

"Tako bi bilo dobro vedeti, kako kandidata razmišljata o podjetništvu in ekonomiji, saj ravno to najbolj ključno vpliva na to, kako pri nas živimo," je za STA dejala Šmuceva, ki jo med drugim zanima, kakšno je stališče predsedniških kandidatov do obremenitve gospodarstva z davki in prispevki oziroma do davčnih obremenitev zaposlenih.

Šarec za razmislek o pavšalni obdavčitvi, Pahor za uvedbo socialne kapice

Po mnenju Šarca se velika obremenjenost delodajalcev kaže tudi v tem, da za enako izplačilo delodajalca dobi delavec pri nas manj kot v tujini. Zato bi morali razmišljati v smeri razbremenitve gospodarstva, je v pogovoru za STA dejal Šarec in dodal, da bi bilo treba razmisliti o pavšalni obdavčitvi namesto davčnih blagajn, ki da nekaterim povzročajo precej komplikacij.

Na splošno pa je na področju gospodarstva treba sprejeti ukrepe za debirokratizacijo. Sam ima kot župan izkušnje s tem, da bi investitorji gradili in zaposlovali, a se vse ustavi že pri prostorskem načrtu, katerega sprejemanje in spreminjanje traja predolgo.

Aktualni predsednik pa se zavzema za uvedbo socialne kapice. Po njegovem mnenju bi namreč pripomogla k temu, da bi izobražen kader, ki zaradi nizke plače odide v tujino, ostal doma. "V tem smislu me uvedba socialne kapice mika," je poudaril v pogovoru za STA.

A opozarja na nujno določitev izjeme: iz ukrepa bi namreč morali izvzeti funkcionarje in visoke državne uradnike. Tako bi se namreč izognili vtisu v javnosti, da "sami sebi dvigujemo plače".

Šarec bolj naklonjen državnemu upravljanju, oba kandidata kritična do kadrovanja

Kandidata sta se opredelila tudi do sistema upravljanja državnih naložb in vloge države v gospodarstvu.

Pahor namreč ocenjuje, da pri korporativnem upravljanju še vedno "stopicamo na mestu". "Tu ni in ni napredka in sem zelo zadržan do tega, da bi se posebej trudili, da ostane lastništvo v državnih rokah, ker očitno zanj ta hip in očitno tudi v bližnji prihodnosti nismo sposobni najti dobrega gospodarja," je kritičen.

Pahor je opozoril tudi na politično kadrovanje v državnih podjetjih. Meni, da lahko kapitalske naložbe sčasoma tudi kupimo, "ko, oziroma če se bomo enkrat navadili biti dobri kapitalski upravljavci državnih naložb". "Dokler pa tega ne bomo znali, je bolje, da raje kot krpamo državne luknje, za primerno odkupnino državno premoženje prodamo, ker bodo drugi z njim bolje delali, mi pa bomo imeli delovna mesta in gospodarsko rast," je ocenil.

Šarec je sicer zelo nagnjen k temu, da je čim več javnega in ni nasprotnik državnega upravljanja. A je pri nas po njegovem mnenju težava, da ne dajemo pravih ljudi na prava mesta. in gremo po liniji najmanjšega odpora s tem ko premoženje prodamo tujcem. "Dajmo poskusiti kakšno stvar morda tudi z večjo udeležbo države, ampak s pravimi ljudmi," je pozval.

V primerih, ko gre za neperspektivna podjetja, ki jih nima smisla reševati, pa je ta treba po mnenju Šarca prodati. "Se rešimo zadeve in gremo drugam," je dejal. Tam, kjer je perspektiva s pravim vodenjem, pa je dobrodošlo, če je tudi država zraven, je dejal in ocenil, da je bila večina privatizacij primer slabe prakse.