Predsedniške volitve: Kampanja pred drugim krogom po mnenju analitikov ni bistveno spremenila razmerij

Pred drugim krogom volitev sta v predvolilni kampanji ostala le še aktualni predsednik Borut Pahor in njegov izzivalec, kamniški župan Marjan Šarec. Kako sta se v njej odrezala, sta za STA ocenila Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment in Andraž Zorko iz agencije Valicon.

Po mnenju Maksutija sta oba spremenila politično taktiko. Ker je narava tekmovanja spremenjena, je namreč po njegovih besedah logično, da sta tudi kandidata to upoštevala pri prilagoditvi aktivnosti v kampanji in v medsebojnem odnosu. Izzivalec je začel resneje napadati aktualnega predsednika, ki se bori za ponovno izvolitev, slednji pa na napade uspešno odgovarja, ocenjuje Maksuti.

Dosedanja soočenja in aktivnosti nimajo očitnega zmagovalca, saj si ne en ne drugi nista privoščila večjega spodrsljaja, hkrati pa ne en ne drugi ni bistveno presegel protikandidata ali dosežkov iz prvega kroga, pa meni Zorko. Drugi krog je bil po njegovi oceni torej le potenciranje že videnega iz prvega kroga, novosti, zasukov ali celo preobratov v kampanji pa nismo videli.

Marjan Šarec je bil po njegovih besedah v prvem krogu manj glasen in je glavnino "dela" prepustil drugim kandidatom, ki so imeli skupnega nasprotnika. Ta pozicija je bila za Šarca po Zorkovem mnenju precej udobna, potem pa je v drugem delu kampanje v tem smislu ostal sam, zato so tudi njegova stališča postala bolj izrazita. Šarec je v tem delu poskušal delovati bolj državniško, v neposrednih dvobojih pa je bil njegov diskurz večkrat precej ljudski, s čimer je hotel prikazati protikandidata kot človeka političnih funkcij, odtujenega od ljudstva. Ker pa Pahor seveda to ni, je bila ta Šarčeva taktika zgrešena, meni Zorko.

Po Zorkovem mnenju je bil boj obeh kandidatov usmerjen predvsem k volivcem, ki so v prvem krogu glasovali za ostale kandidate, ter k tistim, ki se prvega kroga niso udeležili, manj pa k prevzemanju glasov drug drugemu. Maksuti pa medtem meni, da kandidata nista naredila absolutno nič, da bi kogarkoli prepričala. Vse, kar delata, je po njegovem mnenju mobilizacija že prepričanih volivcev.

To pomeni, da v kampanji kvečjemu lahko prepričata koga, da se udeleži drugega kroga, pri čemer je ta udeležba še najmanj odvisna od stališč in lastnosti kandidatov, še meni Maksuti, ki dodaja, da oba kandidata delata to, kar se od njunih pozicij pričakuje. "Koliko bosta takšni strategiji imeli vpliva na javno mnenje, bodo pokazale volitve," je dodal.

Oba analitika pričakujeta, da bo udeležba v drugem krogu volitev še nižja kot v prvem. Enako ugotavljajo tudi javnomnenjske raziskave, ki jih opravljajo v inštitutu Mediana. Pozivi nekaterih političnih akterjev, denimo prvaka SDS Janeza Janše, po mnenju Maksutija in Zorka pa bistvenega vpliva na (ne)udeležbo ne bodo imeli. Maksuti denimo Janševe besede razume kot politični manever, s katerim je želel prekiniti svojo odsotnost v medijih v času predsedniških volitev.

Tudi Zorko pozivom strank ne pripisuje večje teže. "Strankam zvestih volivcev je v Sloveniji že tako malo, takšnim, ki bi slepo sledili svojim strankam, pa še toliko manj," je poudaril in dodal, da to dokazujejo tudi podatki o tem, komu so v prvem krogu pristaši posameznih strank namenili svoje glasove. Glasovali namreč niso niti za "svoje kandidate".

Da na volivce takšni pozivi niso vplivali oziroma niso imeli takojšnjega učinka, so ugotovili tudi v Mediani, je za STA pojasnila predsednica uprave Janja Božič Marolt.

Tudi dejstvo, da večina parlamentarnih strank ni podprla katerega od kandidatov, po mnenju obeh analitikov večjega vpliva na udeležbo in izid volitev ne bo imelo.

Glasovi volivcev SDS Pahorju ali Šarcu?

Pri izidu volitev pa bo po mnenju Maksutija ključno vprašanje, katerega od kandidatov bodo podprli volivci SDS, ki predstavljajo največji del volilnega telesa. Pri odločitvi si bodo volivci SDS pomagali s političnimi simboli, kot je predsednik stranke, pri čemer ni nujno, da bodo dobili neposredno sporočilo, ocenjuje.

Po njegovem mnenju Pahor predstavlja "hipoteko", katere vrednost je jasna, pri čemer Maksuti izpostavlja, da bo predsednik v prihodnjem mandatu predlagal kandidate za nekatere pomembne funkcije. Šarec pa po drugi strani ostaja enigma, ki ima v očeh volivcev na desnici tudi blagoslov levih "stricev iz ozadja". "Po mojem mnenju je to sporočilo dovolj, da volivci desnice obkrožijo pravega kandidata," je še dodal Maksuti.

Zorko pa ocenjuje, da se bodo glasovi za kandidatko SDS Romano Tomc iz prvega kroga v večji meri prelili k Šarcu. Predvsem na družbenih omrežjih namreč lahko zaznamo določen "proti Pahor" sentiment, zaradi katerega bo Šarec dobil tudi nekaj t. i. neiskrenih oziroma taktičnih glasov.

Ker pa Pahor po drugi strani glasov ne izgublja, to po Zorkovi oceni ne bo dovolj za preobrat in morebitno zmago Šarca v drugem krogu. Ocenjuje, da bo Šarec dobil največ dve tretjini glasov, ki so jih prejeli drugi kandidati, pri čemer ni nujno, da bodo vsi prišli na volišča. Pahor pa lahko po drugi strani računa na določeno število abstinentov iz prvega kroga, zato bi razmerje moralo ostati v korist aktualnega predsednika.

Po podatkih Božič Maroltove pa nobeden od kandidatov še nima zagotovljene zmage, saj je veliko volivcev še neopredeljenih. Sta pa Pahor in Šarec v javnomnenjskih raziskavah tesno skupaj, razlika med njima je namreč bistveno manjša, kot je bila v prvem krogu, čeprav Pahor še vedno vodi. Med tistimi, ki so v prvem krogu ostali doma, pa napovedujejo, da bodo na volišča tokrat odšli, so pretežno Pahorjevi podporniki, je še navedla.

Ob tem je opozorila, da volivci spreminjajo svoja mnenja in se je denimo v prvem krogu volitev 30 odstotkov volivcev odločilo v zadnjem tednu, deset odstotkov pa celo zadnji dan.