Pred pol stoletja Avstrija sprejela zakon o postavitvi prvih dvojezičnih napisov

Koroški Slovenci so od avstrijske vlade vse od sklenitve avstrijske državne pogodbe (ADP) leta 1955 zahtevali izvršitev njenega 7. člena. Ta je temeljen mednarodnopravni instrument zaščite slovenske manjšine v Avstriji, saj določa obveznosti države do nje. Med drugim predvideva postavitev dvojezičnih krajevnih napisov v krajih z narodnostno mešanim prebivalstvom, a ne določa natančnejših kriterijev za postavitev.

V skladu s tem členom je 6. julija 1972 avstrijski parlament sprejel zakon o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem. Predvideval je dvojezične krajevne napise za 205 krajev v 36 občinah, torej kraje, kjer so po ljudskem štetju iz leta 1961 Slovenci predstavljali vsaj 20 odstotkov prebivalstva.

Napise so nato še istega leta postavili v noči na 22. september. Dan kasneje pa so se začele mazaške akcije in podiranje tabel, ki je bilo občasno množično, prihajalo je do nemirov in groženj z bombami, poškodovani ali uničeni so bili tudi partizanski spomeniki. Vsi ponovno postavljeni krajevni napisi so bili demontirani večinoma že naslednjo noč, navaja Wikipedija.

Do 10. oktobra 1972 so tako odstranili vse dvojezične krajevne napise, vlada pa je nato zakon umaknila. Prvič v zgodovini avstrijske druge republike se je zgodilo, da zaradi pritiska javnosti, protestov in nemirov kakega zakona ni bilo mogoče implementirati.

Čeprav domnevni organizatorji niso znani, je bilo dogajanje izraz nacionalizma dela nemško govoreče večine na Koroškem v 70. letih prejšnjega stoletja. Bilo je tudi posledica vzpodbujanja vzdušja strahu pred morebitno jugoslovansko aneksijo južne Koroške in razumevanja tabel kot nekaj popolnoma "slovenskega" in tujega.

Po vrsti dogovorov, poskusov določitve kriterijev in ustavnih presojah, so šele 26. aprila 2011 predstavniki avstrijske vlade, deželne vlade avstrijske Koroške in treh organizacij koroških Slovencev v Celovcu v memorandumu ob drugih ukrepih dosegli tudi kompromisni dogovor o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov v 164 krajih.

Avstrijski parlament je nato 6. julija 2011 na ustavni ravni sprejel novi zakon o narodnih skupnostih, ki je uzakonil ta celovški memorandum. Dogovor spremlja tudi odprtostna klavzula, ki občinskim svetom omogoča samostojno odločanje o dodatnih dvojezičnih krajevnih napisih, ki so jo doslej uporabili v 19 krajih.

Vodilni predstavnik pobude Slovenski konsenz za ustavne pravice (Skup), odvetnik Rudi Vouk je za STA ocenil, da je bil zakon o dvojezičnih krajevnih napisih iz leta 1972 za slovensko narodno skupnost na Koroškem "izrednega pomena, ker je s tem pravzaprav prvič po letu 1955 prišlo v avstrijsko politično zavest, da imamo državno pogodbo, ki predvideva pravice slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji in ki ni uresničena".

Primerjati zakon iz leta 1972 z dogovorom iz leta 2011 pa je po njegovi oceni težko.

Če bi ju primerjali samo po številkah, je bil zakon iz leta 1972 boljši. Za postavitev dvojezičnih napisov je namreč predvideval 205 krajev, leta 2011 pa so jih predvideli samo 163, čeprav je "zakon iz leta 1972 izhajal iz 20-odsotne klavzule, ureditev 2011 pa iz 17,5-odstotne in dodatno še dober ducat krajev z manj kot 17,5-odstotka, toda več kot deset odstotkov, o katerih je odločalo ustavno sodišče", je zapisal v pisnem odgovoru.

Leta 2011 bi torej moralo biti več krajev zaradi nižjega odstotka, ki so ga zahtevali, dejansko pa jih je bilo bistveno manj, kar po oceni Vouka kaže, kako je medtem napredovala asimilacija. "Že samo to kaže, da ureditev ni poštena, ker je slovenska manjšina nastradala zaradi tega, ker so tako dolgo čakali z vsaj delno uresničitvijo pravice do dvojezičnih krajevnih napisov," je poudaril.

Razlikuje se tudi "kakovost" krajev. Leta 2011 so bili upoštevani tudi nekateri večji in s tem pomembnejši kraji, ki jih leta 1972 ni bilo na seznamu - npr. Pliberk, Železna Kapla - torej tudi nekateri kraji z več kot 1000 prebivalci. Leta 1972 pa je bilo na seznamu 73 krajev, ki danes nimajo dvojezičnih napisov, tako da se seznam 2011 bistveno razlikuje.

Na avstrijskem Koroškem je tako sedaj 182 krajev z dvojezičnimi krajevnimi napisi. Poleg zakonsko predvidenih so jih 19 dodatno postavili prostovoljno, je pojasnil.

Pri tem je opozoril, da 75 krajev, ki so že bili zakonsko ali z odločbo ustavnega sodišča določeni za dvojezične napise, vse do danes napisov nima.

Spomnil je, da se je ob stoletnici koroškega plebiscita avstrijski predsednik Alexander van der Bellen opravičil zaradi prepočasnega uresničevanja ustavno-pravno zajamčenih pravic. "Opravičilu morajo slediti dejanja, kot prvi korak bi morali spet postaviti vsaj tiste dvojezične table, ki so že bile predvidene oz. odrejene," je ocenil odvetnik Rudi Vouk za STA.

Poudaril je še, da je treba zahtevati odstranitev ustavnega ranga ureditve iz leta 2011 v novem zakonu o narodnih skupinah, sprejem katerega je obljubljen v celovškem memorandumu.