Na okrogli mizi pozivi k dialogu in priznanju nemško govoreče skupnosti v Sloveniji

Na okrogli mizi so spregovorili tudi o trenutnem stanju znotraj nemško govoreče skupnosti v Sloveniji ter njenih možnih perspektivah.

Kot je med drugim uvodoma poudaril moderator, raziskovalec Inštituta za narodnostna vprašanja Danijel Grafenauer, raven manjšinskih pravic odraža raven demokratičnosti družbe. Slovenija nemško govoreči skupnosti po njegovih besedah namenja določeno pozornost, a je ocenil, da je ta še premajhna.

Profesor na FDV Miran Komac je menil, da so Nemci v Sloveniji avtohtona manjšina, ki pa se srečuje tako z majhno številčnostjo kot prepoznavnostjo in vitalnostjo. Sam bi jih sicer poimenoval kot avtohtono nemško narodno skupnost. Hkrati se je zavzel, da bi Slovenija imela poseben zaščitni zakon za urejanje pravic vseh manjšin.

Predsednik Zveze kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji Christian Lautischer, ki je predstavil društveno delovanje nemško govoreče skupnosti v Sloveniji, je izpostavil, da je Slovenija v zadnjih dveh letih povečala sredstva za njihovo delovanje. Ustanovljena je bila tudi delovna skupina za trajni dialog z nemško govorečo skupnostjo, a opozoril, da ta za nadaljnji razvoj potrebuje posebno podporo. Zavzel se je tudi za ustavno priznanje nemško govoreče skupnosti v Sloveniji.

"Trend je boljši, prostor je bolj odprt," je Lautischer opisal trenutni položaj.

Bivši slovenski politik, veleposlanik in publicist Tit Turnšek se je zavzel za temeljno prenovo pravnega sistema, ki bi omogočala, da se predvsem avtohtonim manjšinam priznajo ustrezne pravice. Zavzel se je tudi, da bi imeli v Sloveniji enak odnos do manjšin, kot so zahteve slovenske strani na primer glede pravic slovenske manjšine v Avstriji. Je pa za nemško govorečo skupnost v Sloveniji po njegovem mnenju pomembna predvsem jezikovna identiteta.

Znanstvena sodelavka ZRC SAZU Anja Moric, ki je predstavila kulturno dediščino kot orodje za emancipacijo in integracijo manjšine, je pozvala k pozitivnim in prijateljskim odnosom med Slovenci ter nemško govorečo skupnostjo. Kulturna dediščina je po njenem mnenju pomembna z več vidikov; za integracijo manjšine, dialog, boljše razumevanje, premagovanje zgodovinskih travm ter opolnomočenje manjšine tudi v ekonomskem smislu.

Potrebujemo večkulturnost in dialog, a se pri tem ne smemo izogibati tragičnim in neprijetnim dejstvom iz preteklosti, je pozvala. "Pozitivne, vključujoče kulturne prakse so pomembne za premik v pravo smer," je še dejala.

Raziskovalka Vera Kržišnik-Bukić je nasprotno menila, da ni pomembna samo kultura, ampak je pomemben tudi politični in pravni vidik. Manjšina je, ne glede na to, ali jo država prizna ali ne, je še menila.

Nemška govoreča narodna skupnost, kar je po njenem mnenju ustrezen izraz, pa je v zadnjih letih v Sloveniji dokaj aktivna, je menila. Dejala je še, da je v Sloveniji deset narodnih skupnosti oziroma manjšin, tri, ki so priznane v ustavi, šest, ki so izvorno z območje nekdanje Jugoslavije, ter nemška skupnost.

Današnjo okroglo mizo sta pripravila Inštitut za narodnostna vprašaja ter Zveza kulturnih društev nemške govoreče narodne skupnosti v Sloveniji.