Jaklitscheva obiskala koroške Slovence v spodnji Ziljski dolini

Pouk slovenščine na dvojezičnih osnovnih šolah ne poteka na pričakovani ravni, predvsem pa starši pogrešajo živo prisotnost slovenskega jezika v vsakdanjem govoru, so izpostavili v vladnem uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Ministrica je obiskala Gorje, Bistrico na Zilji, Blače, Brdo in Zahomc in se srečala s tam živečimi Slovenci. Ti so izpostavili pomembnost njenega obiska kot predstavnice slovenske države, ki jih je na nek način znova povezal in spodbudil. Ministrica pa se je vsem prisotnim zahvalila za trud, ki ga vlagajo v ohranjanje slovenske identitete v Ziljski dolini.

"Spodbudila jih je k vztrajanju ter medsebojnemu sodelovanju in povezovanju, četudi v manjših skupinah. Bistvo se namreč skriva v kakovosti in ne količini, obenem pa jim je zagotovila podporo s strani slovenske države," so sporočili iz urada Jaklitscheve.

V Gorjah se je srečala s tamkajšnjim župnikom Stankom Trapom, edinim slovenskim duhovnikom, ki je, kot so zapisali v uradu, "kljub visoki starosti še vedno steber tamkajšnje slovenske kulture, ki si že desetletja prizadeva za ohranjanje slovenskega jezika in ziljskega narečja v tej dolini". Trap oskrbuje kar štiri dvojezične župnije - Bistrico na Zilji, Brdo, Gorje in Melviče - in tako zagotavlja bogoslužje v slovenskem jeziku, so izpostavili v današnjem sporočilu za javnost.

Na Brdu je ministrica obiskala rojstno hišo skladatelja, organista in pedagoga Antona Jobsta (1894-1981), ki se je na pobudo svojega strica poslanca Franca Grafenauerja izobraževal v Ljubljani, nato pa do upokojitve opravljal službo organista v župniji Žiri. Zatem je položila cvetje na grob Franca Grafenauerja (1860-1935), nekdanjega slovenskega državnega in deželnega poslanca in enega izmed najpomembnejših borcev za pravice koroških Slovencev.

Jaklitscheva je obiskala tudi večnamensko hišo oziroma športno-kulturni center v Zahomcu, ki ji domačini rečejo kar "Šiša". Tam se je srečala s slovenskimi zastopniki v občinskem svetu, predstavniki slovenskih društev in aktivnimi posamezniki iz Ziljske doline.

Športno društvo Zahomc sicer deluje na različnih področjih, najbolj pa je prepoznavno po smučarskih skokih. Predsednik društva Martin Wiegele je povedal, da razpolagajo s štirimi velikimi skakalnicami, trenutno pa je izmed 140 članov približno 25 aktivnih športnikov. Kljub temu, da je slovensko govorečih članov vedno manj, se trudijo ohranjati dvojezičnost oziroma slovenski jezik tudi med treningi.

Delovanje Slovenskega prosvetnega društva Zila je orisal predsednik Urban Popotnig. Kot izhaja že iz imena, delujejo zlasti v smeri ohranjanja slovenskega jezika in ziljskega narečja (zbiranje in izdajanje ljudskih pesmi) ter slovenske identitete (evidentiranje ledinskih in hišnih imen).

Pred leti sta v okviru društva delovala tudi otroška lutkovna skupina in Zahomški tamburaši. Prav posebej pa ziljsko narečje goji mlado društvo Tri rožice na Zilji, ki ga vodita zakonca Martin in Tanja Domenig Čertov. V Ziljski dolini delujeta še Kvintet Krnica in Kvartet Oisternix.