Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Sadovnik opozarja na pomen ohranitve slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem

Ljubljana/Celovec, 25. septembra - Osrednjega pomena na avstrijskem Koroškem je ohranitev slovenskega jezika, je v pogovoru za STA ob stoti obletnici koroškega plebiscita dejal predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik.

Ljubljana.
Predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Nove razmere na avstrijskem Koroškem, novo vzdušje, sodelovanje in odprtost po njegovih besedah dejansko odpirajo vse možnosti, da se mlajša generacija nauči slovenskega jezika.

"Zame je največjega pomena, da jezik ohranimo, z jezikom smo, tudi kot narodna skupnost. Danes ne bi delil Slovencev, vsi se moramo zavzemati, da bo slovenski jezik, ne samo na Koroškem, tudi v evropskem prostoru imel svoj prostor. Če ga bo na Koroškem govorilo čim več ljudi, ne glede na to, ali se priznavajo k narodni skupnosti ali ne, bo to tudi velika zaščita slovenski državi, saj bomo ohranili slovenski jezik tudi na tej strani meje, te meje, naj ne bi bilo," je še dejal predsednik ene od krovnih organizacij koroških Slovencev Bernard Sadovnik.

Dodal je, da bi morali v Avstriji tako na zvezni kot deželni ravni omogočiti kvalitetno dvojezično vzgojo od jasli do mature, "ne samo na avtohtonem območju manjšine, ampak tudi izven njega, v urbanih področjih, kot sta Dunaj in Gradec. Tam je na tisoče naših mladih ljudi, ne samo iz zamejstva, tudi iz Slovenije. Tem mladim ljudem, družinam moramo na Dunaju zagotoviti dvojezično vzgojo od jasli do mature, in to je velik cilj, ki ga mora zvezna vlada z zakonodajo uresničiti."

"Naš cilj na avstrijskem Koroškem je, da se čim več nemško govorečih nauči slovenskega jezika. Pri tem, ko se ga naučijo, odkrivajo del lastne narodne identitete. V 21. stoletju naj ne bo nobene države, ne Avstrije, ne Slovenije, ne Nemčije, katerekoli druge, strah jezikov, ki bogatijo prostor."

Hkrati si Sadovnik želi skupno Evropo, v kateri bo slovenščina dejansko še močno prisotna, ne samo v Avstriji, ampak kjerkoli Slovenci živijo v Evropi.

O zaščiti avtohtone slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem Sadovnik opozarja, da avstrijska vlada že skoraj tri desetletja ni zvišala finančne podpore manjšini. Dejstvo, da je bila ta odvisna od podpore Slovenije, po njegovih besedah kaže, da je nekaj narobe. "Že lani sem ocenil, da ni pet minut pred 12, je pet minut čez 12, če želi Avstrija ohraniti kulturno raznolikost", k čemur se je sedanja vlada, je opozoril Sadovnik, tudi jasno zavezala.

Na medijskem področju pa bi morali priti do rešitev, ki bodo omogočile, da bodo prek družbenih omrežij in tiskanih medijev ljudje imeli dostop do slovenske brane besede. Sadovnik pričakuje tudi "boljšo podporo" za kulturna društva, predvsem za kulturne domove.

Glede razmer znotraj same manjšine Sadovnik zavrača ugotovitev, da bi obstajala razhajanja, in dodaja, da so na seji sosveta ob začetku leta soglasno sprejeli paket ukrepov za slovensko narodno skupnost, kjer so zastopane vse politične in kulturne organizacije. "Nekateri posamezniki z razpravami vnašajo vtis in prepričanje, da smo razdrti. To enostavno ne drži," je še dejal predsednik SKS.

Žalosti pa ga dejstvo, da je vedno manj dogajanja in izmenjav v t. i. skupnem kulturnem prostoru, "ki bi ga lahko v Evropi veliko bolj uresničili". Napolniti ga je treba z življenjem, med ljudmi. Ne bi smeli zanemarjati sodelovanja med prebivalstvom, kar po besedah Sadovnika najbolje deluje preko športa in predvsem preko kulture. "Vsakogar bi moralo dejansko žalostiti, če mladina, ki še je slovensko govoreča, vidi Slovenijo le kot sosednjo državo. Zakaj nimajo drugačnega odnosa do Slovenije kot do Italije, Nemčije, Madžarske. Nekaj manjka."

Glede letošnjega obeleževanja obletnice plebiscita Sadovnik ugotavlja, da je deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser zastavil spored in okvir, ki gre v evropsko smer, v sodelovanje obeh narodnih skupin, enakopravnost v deželi ter še bolj intenzivno povezovanje med Slovenijo in Avstrijo. Zanj je izjemnega pomena, da se bosta dogodka udeležila predsednika Slovenije in Avstrije. "Pred leti si nihče ni mogel predstavljati, da bo za stoto obletnico tako vidna odprtost navzven," je dejal.

O avstrijskih zahtevah po priznanju nemško govoreče skupnosti v Sloveniji je Sadovnik menil, da bi bilo treba narediti korak naprej in preseči zgodovinske hipoteke. "Jezik, ki se v neki državi ohrani, tudi manjšinski jezik, je kulturna vrednota. Slovenija je zgledna kulturna država in da verjamem, da poskrbela, da se bo ta jezik, ki je že skoraj izginil, tudi ohranil, je še dejal Sadovnik.

mlj/sk
© STA, 2020