Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Jug za ohranitev slovenskega jezika in kulture tudi v prihodnosti

Ljubljana/Celovec, 25. septembra - V prihodnosti se morata ohraniti slovenski jezik in kultura in s tem tudi narodna skupnost. To je bistveno, čemur se mora posvetiti in kar mora podpirati narodna skupnost, je v pogovoru za STA ob stoti obletnici koroškega plebiscita dejal predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Manuel Jug.

Ljubljana, ministrstvo za zunanje zadeve.
Predsednik Zveze slovenskih organizacij Manuel Jug.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

Predsednik ZSO ob tem dodaja, da se je vzdušje na avstrijskem Koroškem bistveno spremenilo na bolje, kar dokazuje tudi naraščanje prijav k dvojezičnemu pouku.

"Imamo pa odprta vprašanja, kot sta financiranje medijev in financiranje predšolske vzgoje, tu pa tam je nekaj odprtih vprašanj, a mislim, da so bistveni konflikti, kot je topografija, rešeni," je še dejal.

Na vprašanje, kako komentira dejstvo, da se je izboljšalo vzdušje, hkrati pa je tistih, ki govorijo slovensko, najmanj v zgodovini dežele Koroške, Jug odgovarja, da je bila asimilacija že pred sto leti ter da obstaja ugotovitev, da jezikovna meja izginja na vsakih sto let za uro hoje.

Nemške nacionalne organizacije na avstrijskem Koroškem so v 70. in 80 letih letih minulega stoletja močno prispevale k temu, da se je veliko ljudi asimiliralo. "Ne bi smeli gledali samo številk in se osredotočiti samo na to, kako definirati tiste, ki se prištevajo h koroškim Slovencem. Nekateri, ki izvirajo iz popolnoma nemško govorečih družin, sami trdijo, da se štejejo h koroškim Slovencem. Etnična meja se spreminja in preliva," je še dejal in dodal, da zdaj organizacij, ki bi na veliko zagovarjale asimilacijo, ni več.

Od deželne vlade bi si Jug želel fiksno financiranje predšolske vzgoje, vrtcev in jasli, "ker s tem bi zagotovili, vse od najmlajših nog do mature, kontinuiteto dvojezičnega izobraževanja" in dali "povsod možnost, da se učijo slovenskega jezika". Od avstrijske vlade na Dunaju pa pričakuje predvsem povišanje finančne podpore narodnim skupnostim, saj ta podpora ostaja enaka že zadnjih 25 let.

Avstrijska država na leto vsem šestim narodnim skupnostim po njegovih navedbah nameni nekaj več kot tri milijone evrov, od tega dobijo koroški Slovenci slabih 1,2 milijona, kar je polovica sredstev, ki jih dobijo od Slovenije.

Glede razhajanj znotraj same manjšine Jug priznava, da je bilo v zadnjem letu nekaj razhajanj in različnih mnenj, kar pa "ni nujno negativno, se je pa treba poenotiti o bistvenih, vsebinskih vprašanjih".

Kot primer razhajanja v zadnjih mesecih je omenil tudi, kdo bo govornik v imenu koroških Slovencev na osrednji proslavi ob stoti obletnici plebiscita, kar naj bi bil po načrtih sedanji predsednik ZSO.

S trenutno podporo Slovenije je Jug zadovoljen, a je hkrati prepričan, da obstaja prostor za izboljšave. Zavzel se je za nadaljnje dobro sodelovanje in krepitev dobrososedskih odnosov, tudi v dialogu med avstrijsko Koroško, Slovenijo in Avstrijo.

O zahtevah avstrijske politike po priznanju nemško govoreče skupnosti v Sloveniji je menil, da gre za vprašanje, ki je v domeni slovenskega parlamenta in vlade.

"Nič nimam proti nemško govoreči skupnosti v Sloveniji, tudi mi na Koroškem se zavzemamo za pravice narodne skupnosti in ne moremo biti proti drugi narodni skupnosti, dobiti morajo možnost za krepitev kulturne dejavnosti," je še dejal.

mlj/sk
© STA, 2020