Slovenke so med prvo svetovno vojno sprožile veliko mirovno gibanje in leta 1917 zbirale podpise v podporo majniški deklaraciji in zahtevam slovenskih poslancev na Dunaju. Zbrale so okoli 200.000 podpisov, ob tem, da je takrat v slovenskih deželah živelo okoli 1,5 milijona prebivalcev.

V avstrijskem državnem zboru na Dunaju so 30. maja 1917 prebrali majniško deklaracijo, politično izjavo poslancev Jugoslovanskega kluba za združitev Južnih Slovanov v monarhiji v avtonomno enoto. Kot je v pogovoru za STA ocenil zgodovinar in slovenski veleposlanik na Dunaju Andrej Rahten, gre za pomemben izraz slovenske narodne samozavesti.

Vodja Jugoslovanskega kluba Anton Korošec je 30. maja 1917 v avstrijskem državnem zboru na Dunaju prebral majniško deklaracijo, politično izjavo poslancev Jugoslovanskega kluba. Gre za prvi skupni politični program jugoslovanskih poslancev za združitev Južnih Slovanov v monarhiji v avtonomno enoto.

Ob robu današnje seje sveta severnoprimorske regije so župani severnoprimorskih in nekaterih drugih občin ter Slovenskih železnic podpisali pismo podpore in sodelovanja pri pripravi serijske nominacije za vpis Pot miru od Alp do Jadrana - dediščina 1. svetovne vojne na UNESCO seznam svetovne dediščine.

Pred nemško kostnico pri Tolminu so se s spominsko slovesnostjo poklonili stoti obletnici bojev na soški fronti. Slovesnost, ki jo je priredila nemška komisija za vojna grobišča, je povezala predstavnike večine narodov, ki so se bojevali v Posočju, potekala pa je v znamenju spomina na številne žrtve tedanje morije ter pozivov k miru in sožitju.

Pred sto leti je italijanska vojska sprožila 10. in 11. ofenzivo na soški fronti, svoji zadnji v tem krvavem spopadu prve svetovne vojne. Oktobra 1917 je sledil 'čudež pri Kobaridu', prva ofenziva avstro-ogrske strani, s katero se je ta doslej največji spopad na gorskem območju v zgodovini človeštva in največji na slovenskem ozemlju tudi končal.

Minilo bo sto let od zadnjih bojev na soški fronti, zaradi zahtevnega terena enega najtežjih bojišč med prvo svetovno vojno. Predlog generala Boroevića, da bodo napadalce zaustavili na Soči in ne globlje v notranjosti monarhije, je pred uničenjem obvaroval večji del slovenskega narodnostnega ozemlja, je za STA dejal zgodovinar Renato Podbersič.