S spominsko slovesnostjo so danes v Tolminu obeležili zaključek obnovitvenih del na nemški kostnici, kjer so posmrtni ostanki okoli tisoč nemških vojakov, padlih v 12. soški bitki med prvo svetovno vojno.

Doslej urejene točke in celotna Pot miru so zelo obiskani, večja prepoznavnost pa bi prinesla nove turistične priložnosti. Dolgoročen cilj pa je vpis Poti miru na seznam kulturne dediščine pri Unescu, za kar že potekajo aktivnosti, je ob robu današnje čezmejne konference (Za)kaj je pot miru? za STA povedala vodja Fundacije poti miru Maša Klavora.

Pred 101 letom se je s podpisom premirja končala prva svetovna vojna, ki je zahtevala na milijone življenj. Mirovna pogodba je bila podpisana pol leta kasneje, 28. junija 1919, v Versaillesu.

Pred sto leti, 10. septembra 1919, so v prvi svetovi vojni poražena Avstrija in zmagovalne sile antante podpisale senžermensko mirovno pogodbo. Avstrija je s pogodbo potrdila razpad Avstro-Ogrske monarhije in priznala nove države Madžarsko, Češkoslovaško, Poljsko ter Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Pomurski muzej iz Murske Sobote se je zadnja štiri leta načrtno posvetil 100. obletnici prve svetovne vojne in o tej temi pripravil dve razstavi, priredbo vojaškega marša, posebno številko Zbornika soboškega muzeja ter tri monografije.

Skupni imenovalec Prekmurja je njegovo kulturno bogastvo, ki se je ohranilo do današnjih dni. Jezik, zavest in identiteta Prekmurcev so bili dovolj trdni temelji, da se je leta 1919 v zgodovini Prekmurja obrnil nov list, je ob 100. obletnici združitve Prekmurja z matično domovino v pogovoru za STA dejala latinistka in jezikoslovka Klaudija Sedar.

Pred sto leti, 28. junija 1919, je bila v versajski palači podpisana mirovna pogodba med silami antante in Nemčijo, ki je pripomogla h koncu prve svetovne vojne in prinesla novo povojno ureditev Evrope. Podpisali so jo na vidovdan, natanko pet let po sarajevskem atentatu na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda.