Pred sto leti, 10. septembra 1919, so v prvi svetovi vojni poražena Avstrija in zmagovalne sile antante podpisale senžermensko mirovno pogodbo. Avstrija je s pogodbo potrdila razpad Avstro-Ogrske monarhije in priznala nove države Madžarsko, Češkoslovaško, Poljsko ter Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Pomurski muzej iz Murske Sobote se je zadnja štiri leta načrtno posvetil 100. obletnici prve svetovne vojne in o tej temi pripravil dve razstavi, priredbo vojaškega marša, posebno številko Zbornika soboškega muzeja ter tri monografije.

Skupni imenovalec Prekmurja je njegovo kulturno bogastvo, ki se je ohranilo do današnjih dni. Jezik, zavest in identiteta Prekmurcev so bili dovolj trdni temelji, da se je leta 1919 v zgodovini Prekmurja obrnil nov list, je ob 100. obletnici združitve Prekmurja z matično domovino v pogovoru za STA dejala latinistka in jezikoslovka Klaudija Sedar.

Pred sto leti, 28. junija 1919, je bila v versajski palači podpisana mirovna pogodba med silami antante in Nemčijo, ki je pripomogla h koncu prve svetovne vojne in prinesla novo povojno ureditev Evrope. Podpisali so jo na vidovdan, natanko pet let po sarajevskem atentatu na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda.

V Bovcu je minuli teden potekala mednarodna konferenca z naslovom Spomin na 1. svetovno vojno: Zgradimo Pot miru. Ob tej priložnosti so predstavniki devetih držav podpisali listino mednarodnega partnerstva za vzpostavitev Evropske poti miru. Gre za pobudo, ki so jo na konferenci predstavili slovenski partnerji.

V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bodo ob 19. uri odprli razstavo domačega fotografa Andreja Perka Mi hočemo živeti..., s katero se pridružujejo obeležitvi stote obletnice konca prve svetovne vojne. Podlaga razstavi je zvočni zapis odlomkov iz vojnega dnevnika Franceta Koblarja, ki je nastal v produkciji Loškega muzeja Škofja Loka.

V Nacionalnem vojnem muzeju v Londonu je na ogled razstava del Alfreda Munningsa s temo prve svetovne vojne. Dela, ki veljajo za eno najpomembnejših zbirk vojne umetnosti na svetu, so razstavljena prvič po letu 1919. Umetnik je 41 slik vojakov, konjev, bitk in opustošene pokrajine ustvaril na zahodni fronti, na kateri je bil s kanadskimi vojaki.