V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bodo ob 19. uri odprli razstavo domačega fotografa Andreja Perka Mi hočemo živeti..., s katero se pridružujejo obeležitvi stote obletnice konca prve svetovne vojne. Podlaga razstavi je zvočni zapis odlomkov iz vojnega dnevnika Franceta Koblarja, ki je nastal v produkciji Loškega muzeja Škofja Loka.

V Nacionalnem vojnem muzeju v Londonu je na ogled razstava del Alfreda Munningsa s temo prve svetovne vojne. Dela, ki veljajo za eno najpomembnejših zbirk vojne umetnosti na svetu, so razstavljena prvič po letu 1919. Umetnik je 41 slik vojakov, konjev, bitk in opustošene pokrajine ustvaril na zahodni fronti, na kateri je bil s kanadskimi vojaki.

Ustanovitev Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) s sedežem v Beogradu so razglasili 1. decembra 1918. Nastala je z združitvijo le dober mesec dni stare Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s kraljevino Srbije. 11 let kasneje, leta 1929, se je Kraljevina SHS preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo.

V mariborski Kadetnici bo danes potekal simpozij o vojaških dogodkih v Sloveniji ob koncu prve svetovne vojne, ki ga pripravlja Vojaški muzej Slovenske vojske skupaj z Inštitutom za novejšo zgodovino in Zvezo društev generala Maistra. Na njem bo predstavljenih 17 referatov na temo 100. obletnice konca prve svetovne vojne na Slovenskem.

Cankarjeva založba je ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne in smrti pisatelja Ivana Cankarja izdala monografijo Leta strahote - Slovenci in prva svetovna vojna avtorjev Petre Svoljšak in Gregorja Antoličiča. Po besedah urednika Tineta Logarja prinaša celosten prikaz obdobja prve vojne, ki ga uokvirjata Cankarjevi črtici.

Na predvečer državnega praznika, dneva Rudolfa Maistra bo v četrtek zvečer v Veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor potekala državna proslava. Letos namreč mineva natanko sto let od generalove akcije za severno slovensko mejo. Slavnostni govornik bo predsednik državnega zbora Dejan Židan.

V Ljubljani je bila danes javna predstavitev baze vojaških žrtev prve svetovne vojne na Slovenskem. Projekt je nastajal od pomladi 2015 in ga je koordiniral Inštitut za novejšo zgodovino, v njem pa je sodelovalo 16 organizacij in posameznikov iz celotne Slovenije. V bazi, ki se sproti posodablja, so trenutno podatki za 26.224 vojaških žrtev.