Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Soška fronta v številkah

Soška fronta je trajala od 23. maja 1915 do 9. novembra 1917. V delu, ki je potekal prek današnjega slovenskega ozemlja, je bila dolga 93 kilometrov. Zaradi bojev je območje fronte zapustilo več kot 100.000 beguncev.

93 kilometrov je bila dolga soška fronta.
888 dni je trajala soška fronta.
3 dni je trajala najkrajša soška bitka. To je bila 8. soška bitka, ki je potekala od 9. do 12. oktobra 1916.
26 dni je trajala najdaljša soška bitka. To je bila 11. soška bitka, ki je potekala od 17. avgusta do 12. septembra 1917.

12 bitk se je zvrstilo v okviru soške fronte.
11. soška bitka velja za najbolj krvavo bitko na slovenskih tleh doslej. okoli 50.000 vojakov je skupaj padlo med 11. soško bitko. okoli 40.000 ubitih in 108.000 ranjenih je bilo v bitki na italijanski strani, okoli 10.000 mrtvih in 95.000 ranjenih, obolelih ali pogrešanih pa na avstro-ogrski strani.
11 bitk na soški fronti je sprožila italijanska vojska.
12. soška bitka je bila zadnja na soški fronti. Ob pomoči nemške vojske jo je sprožila avstro-ogrska vojska. Poimenovali so jo Zvestoba v orožju (Waffentreue). Pripravil jo je nemški general Kraft von Dellmensingen, med bitko so med drugim uporabili bojni plin fosgen.
okoli 13.000 vojakov je v 12. soški bitki padlo na italijanski strani.
več kot 300.000 italijanskih vojakov je v 12. soški bitki postalo vojnih ujetnikov.
73.000 konjev je v 12. soški bitki izgubila italijanska stran.
okoli 5000 vojakov je padlo na strani avstro-ogrske in nemške vojske.
3152 topov, 1732 minometov, 300.000 pušk, 3000 brzostrelk, 2000 strojnic in 1600 avtomobilov italijanske vojske je med 12. soško bitko prešlo v roke avstro-ogrske in nemške vojske.

1,5 milijona vojakov na obeh straneh skupaj je bilo v soški fronti ubitih, ranjenih ali zajetih. Od tega je bilo smrtnih žrtev najmanj 250.000. Okoli 700.000 vojakovje bilo ranjenih ali zastrupljenih z bojnimi plini, več kot 500.000 izginulih in ujetih vojakov je bilo na obeh straneh.
Več kot 95 odstotkov smrtnih žrtev so predstavljali vojaki.
Okoli 3500 smrtnih žrtev je soška fronta zahtevala med slovenskimi vojaki; soška fronta med Slovenci tako ni terjala največjega krvnega davka. Največ vojakov slovenske krvi je v prvi vojni umrlo med boji v Galiciji, od koder se jih okoli 10.000 ni nikoli vrnilo domov. Skupaj je v prvi svetovni vojni na vseh bojiščih po ocenah umrlo od 35.000 do 40.000 slovenskih vojakov.
297 vojakov je povprečno padlo na dan med soško fronto.

57.739 posmrtnih ostankov vojakov s fronte je v italijanski kostnici v italijanskem zaselku Oslavje.
7014 posmrtnih ostankov vojakov je v italijanski kostnici nad Kobaridom.
Okoli 1000 posmrtnih ostankov vojakov je v nemški kostnici v Tolminu. To je edina ohranjena lokacija na območju soške fronte, kjer je pokopano večje število nemških vojakov.
100.187 posmrtnih ostankov vojakov je v italijanski kostnici v Sredipolju (Redipuglia).
Leta 2016 so v Doberdobu odkrili spomenik vsem padlim slovenskim vojakom na soški fronti.

Približno 9 proti 1 je bilo razmerje med napadalci in branilci ob začetku soške fronte, in sicer kakih 500 italijanskih bataljonov proti dobrim 50 bataljonom avstro-ogrske vojske.
Dva do tri milijone granat so izstrelili povprečno v času ene bitke na soški fronti.
1060 kilogramov je tehtala največja granata, ki so jo uporabili na soški fronti.
12 kilometrov je bil domet te granate, ki je v višino merila 160 centimetrov in je imela kaliber 420 milimetrov.

Okoli 80.000 Slovencev so iz Goriške in Posočja zaradi soške fronte izselile avstrijske oblasti.
Od 10.000 do 12.000 Slovencev je izgnala italijanska stran.
Okoli 230.000 ljudi je emigriralo z območja, kjer je divjala fronta.
700.000 ljudi več od prvotnih prebivalcev je bilo na slovenskem ozemlju pred začetkom 12. soške bitke.

9. avgusta 1916 je italijanska vojska med 6. soško bitko zavzela Gorico. To je bil edini pomemben vojaško-politični cilj, ki so ga med prvo svetovno vojno zavzeli Italijani.
40 minut je trajal juriš na Sabotin, ki ga je italijanska vojska zavzela tri dni pred zavzetjem Gorice, 6. avgusta 1916.

2245 metrov je visok Krn, najvišja gora v Krnskem pogorju in eden najpomembnejših utrjenih vrhov v Posočju med soško fronto. Na območju so potekali najbolj krvavi boji med soško fronto.

Od 400 do 800 metrov v zrak so se lahko dvignili opazovalni baloni na soški fronti, ki sta jih uporabljali obe vojski.
30.000 litrov vode je bilo potrebnih za eno polnjenje balona z vodikovim plinom; ker na Krasu primanjkuje vode, je bila uporaba balonov omejena.
Tri balonarske stotnije je na soški fronti uporabila avstro-ogrska vojska.
Osem balonarskih enot je imela italijanska vojska.

Marca 2015 so slovesno odprli Pot miru od Alp do Jadrana, ki poteka po ključnih točkah soške fronte.
15 muzejev na prostem je v okviru poti miru; to so muzeji na prostem Čelo, Ravelnik, Zaprikraj, Mrzli vrh, Mengore, Kolovrat, Sabotin, Prižnica, Vodice, Škabrijel, Jama Pečinka, Grmada, Brestovec, Debela Griža in Dolina bersaljerjev.
Leta 2016 je bila Pot miru od Alp do Jadrana - dediščina prve svetovne vojne vpisana na Unescov poskusni seznam svetovne dediščine.

Viri: Pot miru od Alp do Jadrana - Vodnik po soški fronti; www.100letprve.si, de.wikipedia.org/wiki/Zw%C3%B6lfte_Isonzoschlacht