Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Koronski SOS: Iz finančne stiske z različnimi ukrepi, od državnih do gospodinjskih

Ljubljana, 17. novembra - Zdravstvena kriza pušča številne posledice na vseh ravneh življenja, tudi v našem žepu. Nekateri delodajalci odpuščajo. Nekateri zaposleni so na čakanju ali ne delajo zaradi višje sile. Oblike dela, ki so že v stabilnih obdobjih nepredvidljive, pa v krizi razgalijo vse svoje slabosti. Poznavanje načinov, kako prebroditi stisko, je zato ključno.

Ljubljana.
Zaprti lokali in trgovine, ter prazne ulice zaradi izbruha koronavirusa.
Foto: Jure Makovec/STA
Arhiv STA

S kakšnimi ukrepi pomaga država?

S protikoronskimi zakoni sta na voljo ukrep povračila nadomestila plače za čas čakanja na delo in subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ki se bosta s šestim protikoronskim zakonom še podaljšala, prvi predvidoma do konca januarja, drugi do konca junija 2021.

Za samozaposlene, ki so jim prihodki padli za najmanj 20 odstotkov, od oktobra do novega leta velja, da lahko dobijo 1100 evrov mesečnega temeljnega dohodka, v kar so všteti tudi prispevki. Peti protikoronski zakon pa samozaposlenim ponuja tudi delno povračilo izpada prihodkov zaradi odrejene karantene ali obveznosti varstva otrok. Vrednost tega ukrepa je od 250 do 750 evrov mesečno, vendar se izključuje z ukrepom mesečnega temeljnega dohodka.

Tisti v večji denarni stiski lahko zaprosijo za izredno denarno socialno pomoč. Pri izpolnjevanju vloge lahko pomagajo centri za socialno delo. Šesti protikoronski zakon bo sicer avtomatično podaljšal veljavnost pravic iz javnih sredstev za čas epidemije.

Osnovnošolci in dijaki s subvencijo za topel otrok bodo tega dobili tudi v času pouka na daljavo. Sicer pa je na voljo še nekaj ugodnosti - med drugim možnost odloga odplačevanja posojil pri bankah, predvidena je tudi oprostitev plačila vrtcev v času, ko ti ne zagotavljajo varstva otrok. Vlada je zagotovila tudi tehnično opremo tistim učencem, ki so jo nujno potrebovali.

Kako lahko varčujemo pri hrani, ne da bi zaradi varčevanja znižali njeno kakovost?

Tako v svetu kot pri nas so se posamezne nevladne organizacije in druge iniciative veliko pred zadnjo gospodarsko in finančno krizo do podrobnosti izpilile v nasvetih, kako pripraviti zdrave obroke po nizki ceni. Številne od njih izhajajo iz naravovarstvenih krogov. Prizadevanja ekologov, čeprav je njihov prvi cilj varovanje narave in planeta sploh, imajo namreč na koncu enak učinek na denarnico kot prizadevanja tistih, katerih prvi cilj je čim več prihraniti.

Tudi če nismo zapriseženi ekologi, je pomembno, da čim bolj zmanjšamo količino zavržene hrane. Glede na to je treba obroke načrtovati in nakupovalne sezname pripraviti skladno s tem načrtom. Pri tem upoštevamo vsa živila, ki jih že imamo doma. Tako kot velja za tiste, ki želijo shujšati, tudi tu odsvetujejo nakupovanje s praznim želodcem. Če gremo med nakupovalne police lačni, je namreč večja verjetnost, da bomo kupili več stvari in ne le tistih, ki jih bomo porabili.

Pri številnih trgovcih je hrana, ki se ji izteka rok uporabnosti, precej znižana. Med njimi so tudi živila, ki pregovorno veljajo za hrano bogatih.

Tako kot trgovci pa se tudi kmetije soočajo s problemom zavržene hrane iz povsem estetskih razlogov, ko pridelki niso dovolj popolni za prodajo v supermarketih, čeprav so sicer povsem užitni. Če smo se odločili, da bo naš način življenja bolj prijazen do naše denarnice, nas najbrž ne bo motilo, če sadje in zelenjava ne bosta popolnoma pravilnih oblik.

Pomembno je, da živila pravilno shranjujemo. Če ne znamo natančno oceniti, koliko živil potrebujemo za pripravo obroka, si pomagamo s kuhinjsko tehtnico. Če kljub temu pride do ostankov, jih skušamo ustvarjalno uporabiti.

Star kruh lahko uporabimo za pripravo drobtin, kruhovih cmokov ali kock za v juho. Med recepti iz naše kulturne dediščine iz časov, ko je bilo treba prešteti vsako drobtino, pa je denimo nepozabni leni štrudelj, tj. jabolčni zavitek iz starega kruha, namočenega v sladko mleko. Ker je tako enostaven, kot lahko sklepamo že iz njegovega poimenovanja, ga lahko naredijo otroci.

Iz olupkov ekološko pridelanega krompirja pripravimo hrustljav čips, ostanke krompirjevega pireja pa lahko porabimo za cmoke ali njoke. Če še vedno nismo porabili vsega krompirja, lahko iz njega naredimo krompirjevo solato z oljem in kisom in mu tako podaljšamo rok trajanja.

Različno sadje in zelenjavo lahko zmešamo v smutijih ali jih pripravimo kot jušno osnovo. Če nimamo mešalnika za smutije sami, si ga lahko na varen način, kot velja v času epidemije, izposodimo v t. i. knjižnici reči na Belokranjski v Ljubljani.

Kako lahko varčujemo pri električni energiji in ogrevanju?

Pri električni energiji lahko v primeru, če imamo dvotarifni števec, velike porabnike energije, kot so pralni in pomivalni stroj ali pečica, uporabljamo v času nižje tarife. Ta je ob delavnikih med 22. in 6. uro ter ob vikendih in praznikih 24 ur na dan.

Računalnika, televizijskega sprejemnika, tiskalnika, avdio in drugih podobnih naprav ne puščamo v stanju pripravljenosti oz. na stand-byju, ampak jih po uporabi izklopimo iz omrežja, tako da ne bo gorela nobena lučka. Na računalniku pa nastavimo samodejno izklapljanje zaslona po določenem času neaktivnosti.

Dosledno ugašajmo luči v praznih prostorih. Pohištvo pa razporedimo tako, da v prostoru zagotovimo čim več dnevne svetlobe.

Pri ogrevanju privarčujemo, če nastavimo primerno temperaturo od 20 do 21 stopinj Celzija v dnevnih prostorih in do 18 stopinj v spalnici. Če imamo termostat, ga ponoči in za čas naše morebitne odsotnosti nastavimo na nižjo temperaturo. Radiatorjev in drugih ogrevalnih teles ne zastiramo z zavesami. Okna bodo bolje tesnila, če jih zatesnimo s tesnilnimi trakovi. Med kurilno sezono pa prostore prezračimo tako, da za krajši čas na stežaj odpremo okna, sicer pa jih dosledno zapiramo.

Kako lahko varčujemo pri obleki?

Ekologi se držijo škotskega pregovora, ki pravi, da niso tako bogati, da bi kupovali poceni. Ko bodo te spet odprte, v okviru projekta Lesni feniks vabijo k obisku trgovin z rabljenimi oblačili ali izmenjevalnice oblačil, kjer lahko večkrat najdemo prave unikatne zaklade. Oblačila za posebne priložnosti si lahko izposodimo, marsikateremu kosu oblačil pa se da podaljšati življenjsko dobo z nekaj šiviljskega znanja. Če dodate še domišljijo, pa lahko dobite čisto nov kos.

Kje je na voljo humanitarna pomoč?

Humanitarne organizacije so same ali v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi aktivirale sistem nudenja humanitarne pomoči in podpore ljudem na domu v času epidemije.

Na Rdečem križu Slovenije - območnem združenju Ljubljana so na posebni telefonski številki 040 788 698 dosegljivi za informacije o nujni humanitarni oskrbi prebivalstva od ponedeljka do četrtka od 9. do 15. ure, v petek od 9. do 12. ure. Gre za nujno oskrbo (s hrano, zdravili) in zagotavljanjem informacij, ki je namenjena še posebej ranljivim skupinam (starejšim, gibalno oviranim) in tistim občankam in občanom, ki ne morejo ali ne smejo zapustiti stanovanja in si s pomočjo sorodnikov, prijateljev, znancev ali dostave podjetij na dom ne morejo zagotoviti izdelkov in storitev, ki so nujno potrebni za življenje.

Z materialno pomočjo lahko pomagajo tudi škofijske Karitas, informacije o tem pa so na voljo na njihovih spletnih straneh in na spletni strani Slovenske karitas www.karitas.si/pomoc/.

V epidemiji so dejavna tudi številna druga društva ali organizacije, med drugim Zveza prijateljev mladine (tudi s projekti Botrstvo in Veriga dobrih ljudi), Anina zvezdica, Upornik in društvo Humanitarček, ki je vire pomoči različnih organizacij nanizal v okviru projekta Vida https://www.projektvida.org/iscem-pomoc-zase.

pse/bg/moz
© STA, 2020