Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Koronski SOS: Tudi v epidemiji pomembna telesna aktivnost v naravi, pri delu od doma čim več iznajdljivosti

piše Tadeja Vrtovec

Ljubljana, 13. novembra - V času epidemije in pogostem delu od doma je morda še bolj kot sicer pomembna tudi telesna aktivnost. Kineziolog Uroš Kožar opozarja tako na skrb za aerobni sistem kot vaje za moč, priporoča pa čim več vsaj zmerne telesne aktivnosti v naravi. V domači pisarni moramo čim večkrat spremeniti položaj, pri sedenju pa naj stol podpira celo hrbtenico.

Rogla.
Pohodništvo, pohodniki, narava, rekreacija, izlet v naravi.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Koliko gibanja potrebujemo?

"Zdravje ni le to, da nismo bolni, ampak tudi to, da smo v primerni telesni kondiciji, uživamo zdravo prehrano in zadostimo potrebo po mentalnem zdravju," je za STA povedal Uroš Kožar iz kineziološkega centra KinVital.

Po njegovih besedah je pomembno, da tudi v epidemiji zadostimo minimalnim standardom telesne aktivnosti. To po standardih Svetovne zdravstvene organizacije in Nacionalnega inštituta za javno zdravje za odrasle pomeni vsaj 150 minut, še bolje pa proti 300 minut tedenske telesne aktivnosti, kar je od pol ure do eno uro petkrat tedensko.

A v zmerno telesno aktivnost po navedbah Kožarja ne šteje počasen sprehod ali odhod v trgovino, pač pa temu zadostimo, če se malo zadihamo, prepotimo, da dobimo rdečico v obraz.

Pomembno je, da z vidika vzdržljivosti poskrbimo za aerobni sistem, še zlasti za starejše pa so pomembne tudi vaje za moč, je povedal Kožar. Spomnil je, da se zadnje čase veliko pozornosti daje izboljšanju imunskega sistema, a brez telesne aktivnosti, zdrave prehrane in zadostitve mentalnemu zdravju tudi imunski sistem z raznimi dodatki ne bo na potrebnem nivoju.

Na kaj je treba paziti pri delu od doma?

V času epidemije veliko ljudi dela od doma, kjer delovni pogoji niso prilagojeni. "Standardi domače pisarne so gotovo v večini primerov nižji kot v pisarnah, kjer običajno delamo," ugotavlja Kožar. Po njegovih besedah se veliko ljudi srečuje z bolečinami, ki jih povzročajo sedenje in neprimerni položaji pri delu od doma. Tako svetuje, da tudi v domači pisarni poskušamo čim večkrat med delavnikom zamenjati položaj. Torej nekaj časa sedimo, če je možnost, morda nekaj minut stoje delamo s kuhinjskega pulta, med telefonskim klicem vstanemo in se sprehodimo po stanovanju, je naštel.

Če delo zahteva, da smo dalj časa za računalnikom, pa je treba po njegovih besedah delovno mesto prilagoditi tako, da je telo v čim bolj pasivnem položaju. Pisarniški stol naj bo nagnjen nazaj, da imamo čim večjo površino hrbta podprto in mišicam tedaj ni treba delati. "Takrat smo osredotočeni na delo in težko ohranjamo aktiven položaj," je spomnil Kožar. Tako v domači pisarni odsvetuje nestabilne površine za sedenje oziroma tako imenovano aktivno sedenje. To je lahko dobro za sprostitev in 10-minutne aktivne odmore, za daljše sedenje pa ne.

Pri prilagajanju delovnega mesta v domači pisarni je potrebne malo domišljije, pravi kineziolog. Tudi kavč ali kuhinjski stol, na katerem verjetno sedi marsikdo, ki dela od doma, se po njegovih besedah lahko prilagodi z raznimi oporami, denimo blazino.

Kožar priporoča, da v času epidemije, ko veliko delamo od doma, po končanem delavniku vendarle odidemo iz stanovanja ali hiše in smo, če je možno, telesno aktivni v naravi. Zlasti je to priporočljivo tistim, ki živijo v mestih, kjer je narava praviloma bolj oddaljena kot na podeželju. Telesna aktivnost je namreč učinkovitejša, če je izvedena v naravnem okolju, poleg tega pa pozitivno vpliva tudi na mentalno zdravje, je poudaril kineziolog. Obenem pa je opozoril na potrebno spoštovanje ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, torej da ob telesni aktivnosti v naravi krepimo zdravje, ne pa se izpostavljamo še dodatnim tveganjem.

Kaj priporočajo starejšim?

Tudi starejšim, ki morda težje zapustijo bivališče in sodijo v epidemiji v bolj rizično skupino prebivalcev, vseeno priporoča vsaj nekaj aerobne aktivnosti v naravi, v domačem okolju pa vaje za moč. Te so po njegovih navedbah zelo preproste, denimo počepi ali izpadni koraki. Gre za osnovne gibalne vzorce, ki jih vsakodnevno izvajajo že pri osnovnih gospodinjskih opravilih.

Kje najdemo informacije o vadbah?

Informacije o priporočljivih vajah lahko najdejo tudi na spletu, pri čemer starejšim lahko pomagajo mlajši člani v gospodinjstvu, je spomnil Kožar. Sicer pa strokovnjaki na tem področju v obdobju epidemije ozaveščajo glede telesne aktivnosti in nudijo tudi veliko brezplačnih vsebin.

Tudi ponudniki organiziranih telesnih aktivnosti oz. vadb so v času epidemije, ko je druženje in opravljanje večine dejavnosti prepovedano, vsebine preselili na splet. Tako lahko sledimo vadbam kar od doma.

Kot je pojasnil Kožar, so zdaj glede ponudbe video vsebin veliko bolj utečeni kot v prvem valu epidemije. Po njegovih besedah te vadbe niso nič manj kakovostne kot tiste v živo ter so v času epidemije dobra alternativa, čeprav manjka element druženja. Ponudba video vadbe lahko po njegovih navedbah posameznika spodbudi, da ohranja telesno aktivnost in se je morda celo loti.

Tovrstne video vsebine so kot dopolnitev preventivne dejavnosti v ambulantah družinske medicine pripravili tudi v centru Arcus Medici iz Žirov. Kot je za STA pojasnil zdravnik Jaka Strel, so jih oblikovali na podlagi izkušenj iz prakse in merjenjih preko 1000 posameznikov, starih od 20 do skoraj 100 let, ki so sodelovali v njihovem testiranju, ki se zgleduje po zasnovi športnovzgojnega kartona. Koncept in vsebine je pripravila njihova kineziologinja Nina Istenič. Vadbe z nasveti so dostopne na njihovi spletni, nekaj pa jih je dostopnih tudi na posebni podstrani STA z nasveti v epidemiji www.sta.si/v-srediscu/nasvetikoronavirus

Ob tem Strel dodaja, da ne obstaja en "recept za vadbo", ampak "je to nikoli zaključen proces, ki ga je treba stalno prilagajati glede na dejansko stanje telesne zmogljivosti posameznika".

tvr/moz
© STA, 2020