Pregled - svet, 23. 5. (četrtek)

NEW YORK - Generalna skupščina Združenih narodov je s 84 glasovi za, 19 proti in 68 vzdržanimi potrdila resolucijo, ki 11. julij razglaša za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici. Resolucijo sta predlagali Nemčija in Ruanda. Proti resoluciji so se pred glasovanjem poleg Srbije med drugim izrekle Kitajska, Venezuela, Nikaragva, Kuba in Azerbajdžan. Srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je v New Yorku v sredo in danes lobiral proti resoluciji, je medtem v Generalni skupščini napadel evropske in druge zahodne podpornice resolucije, ker bi naj izvajale gospodarski pritisk na članice ZN v podporo predlogu.

BEOGRAD/SARAJEVO - Sprejetje resolucije o genocidu v Srebrenici v Generalni skupščini ZN so pričakovano pozdravili v Sarajevu. Po besedah predsedujočega predsedstvu BiH Denisa Bećirovića je zmagala resnica. Premier entitete Federacije BiH Nermin Nikšić je izpostavil, da je bilo sprejetje resolucije nujno zaradi tistih, ki genocid v Srebrenici zanikajo. Predsednik entitete Republike Srbske Milorad Dodik je resolucijo označil za neuspešno, češ da je ni podprla niti polovica članic ZN. V Podgorici se je medtem pred vladnim poslopjem zbrala množica ljudi in izrazila nasprotovanje odločitvi črnogorske vlade, da resolucijo podpre. V Srbiji so opoldne v znak protesta proti resoluciji ZN o Srebrenici po vsej državi zadoneli cerkveni zvonovi.

PEKING/TAIPEI - Kitajska je v bližini Tajvana začela dvodnevne vojaške vaje, ki jih je označila za kazen za separatistična dejanja otoka. Vaje sledijo prisegi novega tajvanskega predsednika Lai Ching-teja v ponedeljek, ko je Peking njegov govor označil za priznanje neodvisnosti in napovedal povračilne ukrepe. V okviru tokratnih vojaških vaj so vojaška letala in ladje po navedbah Kitajske obkrožila otok, da bi preizkusila svoje bojne sposobnosti. Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je od začetka vaj zaznalo 49 kitajskih letal. Evropska unija, ZDA in Združeni narodi so v odzivu predvsem pozvali k zadržanosti.

NOUMEA - Francoski predsednik Emmanuel Macron je prispel na Novo Kaledonijo, kjer so pred desetimi dnevi izbruhnili nasilni nemiri, in naznanil, da se bo zavzel za mir, umiritev razmer in varnost. Zagotovil je, da načrtovanih sprememb ustave o volilni pravici, ki so sprožile nasilne nemire in proteste, ne bodo sprejemali na silo. Na Novi Kaledoniji je v nasilnih nemirih življenje izgubilo šest ljudi. Franciji je uspelo delno umiriti razmere, potem ko je tja konec prejšnjega tedna poslala varnostne okrepitve in razglasila izredno stanje.

MOSKVA- V Rusiji so v sredo zaradi korupcije pridržali še enega generala. Vojaško sodišče je Vadimu Šamarinu, vodji oddelka za komunikacije ruskih oboroženih sil, odredilo dvomesečni pripor. Izkušenega poveljnika sumijo obsežnega prejemanja podkupnin, za kar mu grozi do 15 let zapora. S podobnimi očitki se spopadata še dva nedavno pridržana generala. Kremelj zanikal, da se v vojski odvija čistka. So pa ruske oblasti zaradi zlorabe pooblastil in korupcije dan kasneje pridržale še visokega uradnika obrambnega ministrstva Vladimirja Verteletskega.

HARKOV/DONECK - V ukrajinskih napadih z droni v ruski obmejni regiji Belgorod in obstreljevanju mesta Gorlivka v regiji Doneck sta bili ubiti dve osebi. Sedem ljudi je bilo ubitih tudi v ruskem napadu v regiji Harkov, od koder so od 10. maja po začetku okrepljene ruske ofenzive evakuirali skoraj 11.000 ljudi. Ruske sile v harkovski regiji medtem napredujejo proti več vasem in mestu Vovčansk, ki je od rusko-ukrajinske meje oddaljeno pet kilometrov. Med 9. in 15. majem so zavzele 278 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja.

TEL AVIV - Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napovedi Norveške, Irske in Španije, da bodo 28. maja priznale Palestino, v sredo označil za "nagrado za terorizem". V izjavi je večkrat omenil napad gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra lani in dejal, da bi priznanje Palestine pomenilo vzpostavitev teroristične države.

GAZA - Izraelske sile so v dveh napadih na mesto Gaza ubile najmanj 26 ljudi, je sporočila civilna zaščita v palestinski enklavi. Drugod na severu Gaze so vojaki v sredo po štirih dneh spopadov in obleganja bolnišnice Al Avda v Džabaliji vdrli v zdravstveno poslopje, večino osebja in pacientov pa prisilili k umiku. Izraelska vojska vzporedno z ofenzivo v Gazi napada tudi cilje povezane s šiitskim gibanjem Hezbolah v Libanonu. Izraelske sile so obenem v več krajih na zasedenem Zahodnem bregu izvedle nove racije.

BRUSELJ - Vodilni kandidati evropskih socialistov Nicolas Schmit, liberalcev Sandro Gozi, zelenih Terry Reintke in levice Walter Baier so se na predvolilnem soočenju v Evropskem parlamentu jasno izrekli proti sodelovanju s skrajno desnico. Vodilna kandidatka Evropske ljudske stranke Ursula von der Leyen pa je dejala, da je pripravljena sodelovati z vsemi evropskimi poslanci, ki podpirajo EU, Ukrajino in se zavzemajo za vladavino prava.

BRUSELJ/BERLIN - Politična skupina Identiteta in demokracija (ID) v Evropskem parlamentu je iz svojih vrst izključila vseh devet evroposlancev skrajno desne nemške stranke Alternativa za Nemčijo (AfD). Povod za izključitev, ki jo je predlagal vodja politične skupine, Italijan Marco Zanni, naj bi bila sporna izjava člana AfD Maximiliana Kraha. Izključitev poslancev AfD tik pred evropskimi volitvami je predvsem simbolne narave.

BRUSELJ - V sredinski politični skupini v Evropskem parlamentu Renew Europe je povzročila trenje odločitev nizozemske liberalne stranke (VVD) odhajajočega premierja Marka Rutteja, da vstopi v vlado s skrajno desno Stranko za svobodo (PVV) Geerta Wildersa. Vodja politične skupine Renew Europe, francoska evropska poslanka Valerie Hayer, je poudarila, da se je Ruttejeva stranka s povezovanjem z Wildersom odrekla vrednotam skupine, zato se je zavzela za njeno izključitev iz skupine. Danski liberalci so se v sporu znotraj skupine postavili na stran nizozemskih kolegov.

TEHERAN/MAŠHAD - Truplo iranskega predsednika Ebrahima Raisija, ki je v nedeljo umrl v helikopterski nesreči, je prispelo v severovzhodno mesto Mašhad. Pokopali so ga na enem najsvetejših krajev za šiite, svetišču Imama Reze. Medtem so v Teheranu že pokopali zunanjega ministra Huseina Amir-Abdolahiana, ki je prav tako umrl v nesreči. Pogreba predsednika se je udeležilo več milijonov ljudi.

BRATISLAVA - Moški, obtožen napada in poškodovanja slovaškega premierja Roberta Fica, je preiskovalcem dejal, da je bil motiv za napad nestrinjanje z vladno politiko, a da premierja ni nameraval ubiti temveč le onesposobiti. Pri tem je izrazil obžalovanje za svoje dejanje. Posebno kazensko sodišče v mestu Pezinok, ki je pristojno za organizirana in politično motivirana kazniva dejanja, je v soboto odredilo preiskovalni pripor zaradi poskusa naklepnega umora zoper atentatorja, ki so ga slovaški mediji identificirali kot 71-letnega Juraja Cintulo.

BERLIN - Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je na slovesnosti ob 75. obletnici nemške ustave državljane pozval, naj branijo pridobitve svobode in demokracije. Hkrati je izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočega političnega nasilja po vrsti napadov na poslance in politične predstavnike v Nemčiji. Steinmeier je v govoru dejal, da je bila ustava ali temeljni zakon, kot ga imenujejo v Nemčiji, "veliko darilo" po tiraniji nacističnega režima.

LONDON - V Veliki Britaniji je dan po tem, ko je premier Rishi Sunak za 4. julij razpisal splošne volitve, že stekla predvolilna kampanja. Tako vodja konservativcev Sunak, ki je presenetil z objavo volitev poleti, kot voditelj opozicijskih laburistov Keir Starmer, ki Britancem obljublja spremembe, upata na zmago, pri čemer ankete govorijo v prid laburistov. Britanski evroskeptik Nigel Farage, ki je imel osrednjo vlogo v kampanji za brexit, je sporočil, da ne bo kandidiral na splošnih volitvah.

OSLO - Norveška je sporočila, da bo s prihodnjim tednom omejila vstop ruskim državljanom, ki pridejo v državo v turistične namene. Nova pravila bodo veljala tudi za tiste, ki so vizum za vstop prejeli iz drugih schengenskih držav. Kot je pojasnilo pravosodno ministrstvo v Oslu, je odločitev odgovor na rusko agresijo proti Ukrajini.

PRIŠTINA - Kosovski parlament je ratificiral dogovor z Dansko, v skladu s katerim bo Priština skandinavski državi, ki se sooča s prepolnimi zapori, oddala 300 zaporniških celic. Oddala jih bo za deset let za 200 milijonov evrov. S temi sredstvi naj bi Priština izboljšala zapore in financirala projekte na področju obnovljive energije. V skladu s predlogom kosovske vlade bo Danska najela 300 celic v zaporu v mestu Gnjilane, kjer bodo prestajali kazni zgolj tuji obsojenci, ki jih bodo po prestani kazni izgnali iz Danske.