EU VOLITVE: EU zaostrila pravila igre za tehnološke velikane

Akta o digitalnih storitvah in digitalnih trgih za varnejše spletno okolje in pravičnejši digitalni trg

Akt o digitalnih storitvah, znan tudi pod kratico DSA, je začel veljati novembra 2022. Ponudnikom digitalnih storitev postavlja jasne obveze za zaščito njihovih uporabnikov pred nezakonitimi vsebinami, dezinformacijami in drugimi družbenimi tveganji.

Evropska komisija je ob tem pripravila seznam t. i. zelo velikih spletnih platform, za katere od avgusta lani veljajo strožja pravila, namenjena večji zaščiti uporabnikov. Gre za platforme, ki imajo več kot 45 milijonov uporabnikov, kot so Facebook, X, TikTok, Amazon, Google, Pornhub in Youtube.

Te zelo velike platforme so morale zagotoviti, da ciljno usmerjeno oglaševanje z uporabo občutljivih osebnih podatkov ni več mogoče. Prepovedano je tudi ciljno oglaševanje mladoletnikom. Poleg tega bodo morale enkrat letno opraviti oceno tveganja za nevarnosti, do katerih bi lahko prišlo na platformah. Ocene tveganja so namenjene učinkovitemu boju proti dezinformacijam, sovražni vsebini in ponaredkom.

Tehnološki velikani so v luči akta o digitalnih storitvah napovedali številne spremembe svojih platform, vsaj za uporabnike v EU.

V Meti so pojasnili, da bodo imeli uporabniki Facebooka in Instagrama v Evropi po novem možnost spremljati različne tipe vsebin, ne da bi jim bile ponujene po določenih algoritmih. Tako bodo lahko, če bodo želeli, spremljali le objave ljudi, ki jim sledijo, po kronološkem vrstnem redu, ne pa tudi drugih, ki jim jih zdaj izbirajo omrežja. Podobne spremembe je napovedal TikTok.

Ameriški tehnološki velikan Google pa se je zavezal, da bo v EU zagotovil večjo preglednost glede moderiranja vsebin v okviru svojih storitev.

Uveljavitev evropskega akta o digitalnih storitvah je pomembna, ker prinaša večjo zaščito državljanov pred nezakonitimi vsebinami na spletu, je ob začetku veljavnosti dokumenta novembra 2022 izpostavila ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. Kot je dodala, je akt ključen tudi za boj proti sovražnemu govoru in dezinformacijam.

Njen predhodnik Mark Boris Andrijanič je ravno akt o digitalnih storitvah izpostavil kot enega vidnejših uspehov slovenskega predsedovanja Svetu EU v drugi polovici leta 2021 na digitalnem področju.

DZ je konec letošnjega marca sprejel zakon o izvajanju uredbe EU o enotnem trgu digitalnih storitev, ki v slovenski pravni red prenaša akt o digitalnih storitvah. Zakon med drugim določa, da je pristojni organ za izvajanje akta o digitalnih storitvah Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos). Ta bo koordinirala digitalne storitve in bo med drugim nadzirala spoštovanje izvajanja akta pri ponudnikih.

Novembra 2022 je prav tako začel veljati akt o digitalnih trgih oz. DMA. Ta določa, da se morajo velike spletne platforme vesti kot nekakšni vratarji, s čimer zagotavljajo pravičnejše gospodarsko okolje in več storitev za potrošnike. Velike spletne platforme tako svojih storitev ali izdelkov ne bodo smele več označevati za bolj priljubljene, preprečevati uporabnikom enostavno brisanje vnaprej naloženih aplikacij in uporabljati osebnih podatkov uporabnikov za namen ciljnega oglaševanja.

Bruselj je podjetja Alphabet, Amazon, Apple, ByteDance, Meta in Microsoft v skladu z DMA septembra lani označil za t. i. vratarje. Gre za podjetja, ki imajo močan gospodarski položaj, pomembno vplivajo na notranji trg in so dejavna v več državah EU. Poleg tega imajo močno posredniško vlogo med poslovnimi in končnimi uporabniki. Od 7. marca letos morajo v celoti upoštevati pravila iz DMA.

EU prvič ureja področje umetne inteligence

Skokovit razvoj umetne inteligence v zadnjih nekaj letih in tveganja, ki jih ta tehnologija prinaša, pa je Evropsko komisijo spodbudil, da je pripravila akt o umetni inteligenci, s katerim prvič zakonsko ureja to področje.

Akt je februarja letos potrdil Svet EU, marca so mu zeleno luč prižgali še evropski poslanci. Vendar ne bo začel veljati takoj. Nekatera pravila se bodo začela uporabljati v roku šestih mesecev, drugi elementi akta pa dve leti pozneje.

Nova pravila prepovedujejo aplikacije umetne inteligence, ki predstavljajo očitno tveganje za temeljne pravice. Med njimi so biometrični kategorizacijski sistemi, ki temeljijo na občutljivih značilnostih, družbeno točkovanje ali umetna inteligenca, ki se uporablja za manipuliranje s človeškim vedenjem.

Modeli umetne inteligence, ki se hitro širijo, bodo morali biti skladni s pravili unije o avtorskih pravicah, najmočnejši modeli pa bodo morali izpolnjevati dodatne varnostne zahteve. Z umetno inteligenco ustvarjene ali manipulirane vsebine, t. i. deepfakes na spletu pa bo v prihodnje treba jasno označiti.

Slovenska strokovna javnost je na januarski predstavitvi mnenj v DZ večinoma izrazila naklonjenost aktu o umetni inteligenci. Je pa del javnosti izrazil zaskrbljenost, da bo regulacija uporabe umetne inteligence upočasnila razvoj te tehnologije v Evropi.

Julija lani je bil z zeleno lučjo Sveta EU dokončno potrjen tudi akt o čipih. Z njim želi EU svoj delež na svetovnem trgu računalniških čipov do leta 2030 povečati z 10 na najmanj 20 odstotkov.