EU VOLITVE: EU pred volitvami okrepila boj proti dezinformacijam in tujemu vmešavanju

piše Maja Cerkovnik

Ljubljana, 18. maja - V EU, tudi Sloveniji, se pred junijskimi evropskimi volitvami pojavlja vse več dezinformacij. Vrstijo se razkritja omrežij tujega vplivanja ter hekerski napadi. EU je zato pred volitvami okrepila boj proti dezinformacijam in tujemu vmešavanju. Sprejela pa je tudi ukrepe za zaščito svobode medijev in uredniške neodvisnosti.

Velik porast dezinformacij in tujega vmešavanja

"V zadnjih petih letih se je spremenilo marsikaj, ko gre za dezinformacije na spletu," je poudaril vodja Evropske mreže za standarde preverjanja dejstev (EFCSN) Carlos Hernandez-Echevarria.

Na seminarju Evropskega parlamenta za novinarje je kot glavni izziv za volilno kampanjo izpostavil dostopnejšo in bolj izpopolnjeno generativno umetno inteligenco. Drugi je vse večje osredotočanje v državah članicah na dezinformacije, ki spodkopavajo integriteto volitev in vzbujajo dvom v njihovo demokratičnost. Tretji izziv pa je, da so evropske volitve deležne večje pozornosti javnosti, ker so bile politike EU v zadnjih letih v središču številnih dezinformacijskih kampanj.

Dekan ljubljanske Fakultete za družbene vede Iztok Prezelj porast dezinformacij in tujega vmešavanja pripisuje dejstvu, da so se v preteklih letih v Evropi zaostrile varnostne in geopolitične razmere. Kot je pojasnil za STA, vojna v Ukrajini ogroža evropsko varnost, evropske vrednote in dolga leta uspešen projekt demokratičnega miru na območju širše Evrope.

Dezinformiranje in vmešavanje v volitve sta po njegovem mnenju posebni orodji za uresničevanje nacionalnega interesa v takšnih konfliktnih situacijah. Ti orodji Rusija uporablja proti evropskim državam kot del spektra dejavnosti hibridnega vojskovanja.

Po oceni Prezlja so sicer evropske volitve pri hibridnem vojskovanju manj pomembne kot volitve v nacionalne parlamente in predsedniške volitve. So pa še vedno zanimive z vidika vplivanja na odzivanje celotne Evrope in spremljanja dogajanja v EU s strani držav nečlanic.

Namen dezinformacij in tujega vmešavanja v volitve je po besedah Prezlja razdeliti javnost evropskih držav, prav tako politiko v zvezi s ključnimi temami, kot so vojna v Rusiji, vojna v Gazi in dobava plina ter preko vplivanja na volitve pridobiti t. i. "agente vpliva", ki bodo v prihodnje delovali v smeri ruskega interesa.

Cilj je oslabiti EU in posamezne članice v političnem, ekonomskem in vojaškem smislu in okrepiti moč Rusije, da bi ustvarili multipolarno ureditev, kjer je Rusija skupaj s Kitajsko antipod ZDA. "EU je v tem smislu kolateralna tarča spopada za primat med Rusijo in ZDA," je ocenil Prezelj.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je poudaril, da sta tuje vmešavanje in manipuliranje z informacijami velika grožnja liberalnim demokracijam, ki se zanašajo na brezplačne in prosto dostopne informacije.

EU krepi ukrepe proti dezinformacijam

EU je zato še okrepila ukrepe proti dezinformacijam. V zadnjih mesecih so tako evropske institucije objavile več priporočil, povezanih z dezinformacijami, preprečevanjem vmešavanja in kibernetskih napadov iz tujine.

K zaščiti uporabnikov pred nezakonitimi vsebinami, dezinformacijami in drugimi družbenimi tveganji ponudnike digitalnih storitev, kot so družbena omrežja in tržnice, sicer zavezuje akt o digitalnih storitvah (DSA), ki je začel veljati novembra 2022.

Pomembno vlogo v boju proti dezinformacijam in lažnim novicam imajo tudi mediji, ki preverjajo dejstva. V EU je v začetku meseca začel veljati akt o svobodi medijev, ki naj bi zaščitil novinarje v EU pred pritiski, državljanom pa zagotovil dostop do neodvisnih medijskih vsebin. Po prepričanju Bruslja, ki je zakonodajo pred dvema letoma predlagal tudi v luči finančnega izčrpavanja STA, bo akt zagotovil zaščito svobode medijev in uredniške neodvisnosti.

Evropski parlament je februarja sprejel nova pravila o preglednosti in ciljnem političnem oglaševanju, s katerimi bodo volilne in referendumske kampanje postale preglednejše in odpornejše na tuje vmešavanje.

Razkritih več omrežij tujega vplivanja

O vmešavanju v EU priča tudi letošnje razkritje omrežja, ki ga je financirala Rusija, da bi pridobila vpliv v članicah EU in Evropskem parlamentu. Del ruske operacije vplivanja, katere cilj je postaviti pod vprašaj ozemeljsko celovitost, suverenost in svobodo Ukrajine, je spletni portal Voice of Europe, ki mu je Svet EU ta teden prepovedal delovanje v uniji skupaj s časnikoma Izvestija in Ruska Gazeta ter tiskovno agencijo Ria Novosti.

Nekateri evropski politiki, ki so sodelovali z Voice of Europe, so za to prejeli plačilo iz Rusije. Med njimi naj bi bili tudi politiki iz vrst nemške skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD).

Predstavnikom AfD očitajo tudi vohunjenje za Kitajsko. Aprila so tako v Nemčiji aretirali pomočnika evroposlanca iz vrst AfD Maximiliana Kraha, osumljenega, da je s kitajsko obveščevalno službo delil informacije o pogajanjih v Evropskem parlamentu in da je vohunil za kitajskimi opozicijskimi predstavniki v Nemčiji. Proti Krahu so v Nemčiji uvedli predhodno preiskavo zaradi informacij, da je prejel sumljiva plačila iz Rusije in Kitajske.

Slovenija je zaradi velikega povečanja ruskih propagandnih aktivnosti marca izgnala namestnika ruskega vojaškega atašeja v Sloveniji Sergeja Lemeševa. Izgnani diplomat naj bi po neuradnih informacijah uporabljal svojo mrežo sodelavcev za ustvarjanje razkola v slovenski družbi.

Po poročanju medijev naj bi imelo z Lemeševim stike tudi več članov zunajparlamentarne stranke Resnica. V stranki, ki s svojo listo kandidira na evropskih volitvah, zanikajo prorusko usmerjenost, v stikih pa ne vidijo težav.

Evropski parlament je konec aprila sprejel resolucijo, v kateri se je zavzel za odločno ukrepanje proti ruskemu vmešavanju v evropske demokratične procese. AfD pa so evropski poslanci pozvali k objavi finančnih povezav.

Evropa tudi tarča kibernetskih napadov

Več evropskih držav, tudi Slovenija, je bilo v zadnjih mesecih tudi tarča kibernetskih napadov, za katerimi naj bi stala skupina s podporo Rusije.

Prezelj je ocenil, da je z evropskimi volitvami povezan majhen del kibernetskih napadov. Ti imajo sicer več ciljev, od dezinformacijskih posegov do vdora v baze podatkov, vohunjenja po podatkih odtujitve teh podatkov, izsiljevanja glede odtujenih podatkov in onesposobitve IKT sistemov. Nadzor nad kibernetskimi sistemi je nadzor nad subjekti, hkrati pa tudi predstavlja možnost nadaljnjih manipulacij, je poudaril Prezelj.

mc/sk
© STA, 2024