EU VOLITVE: Pandemija covida-19 članice EU spodbudila k sodelovanju na področju zdravja
Ljubljana/Bruselj, 18. maja - EU je v zadnjem petletnem obdobju močno zaznamovala pandemija covida-19, v kateri so se razkrile številne pomanjkljivosti zdravstvenih sistemov. Članice in institucije EU so stopile skupaj že v odzivu na pandemijo, ta pa jih je spodbudila tudi k okrepitvi sodelovanja na zdravstvenem področju na sploh, čeprav je to v nacionalni pristojnosti.
Članice in institucije EU z enotnim odzivom na pandemijo covida-19
Pandemija koronavirusne bolezni 19 je močno prizadela tudi Evropo oziroma EU, ki je prve primere okužb zabeležila februarja 2020. V evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije, ki obsega 53 držav, so do konca lanskega leta zabeležili skoraj 280 milijonov primerov okužb s koronavirusom in potrdili nekaj manj kot 2,26 milijona smrti zaradi covida.
Članice EU so se na prvi val okužb spomladi 2020 odzvale z zapiranjem meja, kopičenjem zalog medicinske opreme in ukrepi za preprečevanje širjenja virusa.
Kmalu zatem pa so stopile skupaj, predvsem s skupnim naročanjem cepiv proti covidu in vzpostavitvi enotnega potrdila o cepljenju, kar je znova omogočilo potovanja znotraj unije. Evropska komisija je v imenu članic s farmacevtskimi podjetji sklenila dogovore o nabavi do 4,2 milijarde odmerkov cepiva proti covidu-19.
Do avgusta lani so članice po podatkih komisije prejele 1,5 milijarde odmerkov, precepljenih pa je bilo 82,5 odstotka odraslih prebivalcev EU. Stopnja precepljenosti se sicer med članicami precej razlikuje, obenem pa so zaradi nizkega zanimanja zavrgle več kot 215 milijonov odmerkov, je decembra poročal bruseljski bilten Politico.
Pandemija spodbudila sodelovanje med članicami na področju zdravja
Pandemija je razkrila številne pomanjkljivosti zdravstvenih sistemov in politik držav članic, ki imajo izključno pristojnost za področje zdravstva. EU igra predvsem podporno vlogo, pri čemer pa na evropski ravni poteka usklajevanje med članicami. To se je s pandemijo močno okrepilo.
Že dobrega pol leta po izbruhu covida se je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen zavzela za oblikovanje evropske zdravstvene unije, katere namen je bolje zaščititi zdravje ljudi, opremiti EU in članice za uspešneje preprečevanje in odzivanje na morebitne prihodnje pandemije ter izboljšati odpornost evropskih zdravstvenih sistemov.
Kot temelj zdravstvene unije v Bruslju izpostavljajo evropski organ Hera, ki so ga v okviru komisije vzpostavili septembra 2021. Namenjen je učinkovitejšemu preprečevanju, odkrivanju in odzivanju na prihodnje zdravstvene krize, med drugim je pristojen za skupno naročanje cepiv.
Za boljšo pripravljenost na bodoče krize in odpornejšega zdravstvenega sistema so z zakonodajnimi spremembami okrepili mandata Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) in Evropske agencije za zdravila (Ema), ki sta pomembno vlogo odigrala že v času pandemije covida-19.
Naslednji pomemben korak sprejetje reforme na področju oskrbe z zdravili
Sodelovanje na področju oskrbe z zdravili, ki je prav tako del zdravstvene unije, medtem ostaja omejeno. Pred začetkom zime je Bruselj predstavil kratkoročne ukrepe za bolj usklajeno soočanje s pomanjkanjem zdravil v EU. Tedaj so vzpostavili solidarnostni mehanizem za izmenjavo zdravil med članicami, aprila letos pa še zavezništvo za kritična zdravila. To so zdravila, pri katerih obstaja največje tveganje za pomanjkanje in ki imajo največji vpliv za zdravstvene sisteme.
Pogajanja o obsežnejši reformi zakonodaje o farmacevtskih izdelkih, predlog katere je Evropska komisija predstavila aprila 2023, medtem še potekajo. Namen sprememb je vzpostaviti enotni trg na področju zdravil, da bi bolnikom po vsej EU zagotovili pravočasen in pravičen dostop do varnih, učinkovitih in cenovno dostopnih zdravil. Predlagajo tudi poenostavitev postopkov odobritve zdravil.
Kot so za STA zapisali na slovenskem ministrstvu za zdravje, je eden od vzvodov na tem področju odprta strateška avtonomija, kar bi pomenilo večjo neodvisnost EU od tretjih držav.
Del evropske zdravstvene unije tudi boj proti raku
Na ministrstvu menijo še, da bi morala komisija nadaljevati z modelom preprečevanja nenalezljivih bolezni, med katerimi so izpostavili sladkorno bolezen, bolezni srca in ožilja, bolezni dihal in rakava obolenja. Nasloviti bi morala dejavnike tveganja, kot so škodljiva raba tobaka, uživanje alkohola, nezdrava prehrana in nezadostna telesna aktivnost.
Boj proti raku je poleg pripravljenosti na krize, oskrbe z zdravili in skrbi za duševno zdravje eden od stebrov evropske zdravstvene unije. Evropska komisija je februarja 2021 predstavila načrt, namenjen izboljšanju zgodnjega zaznavanja rakavih obolenj, enakopravnemu dostopu do diagnostike in zdravljenja ter izboljšanju kakovosti življenja rakavih bolnikov.
Slovenija za naslavljanje pomanjkanja delovne sile v zdravstvu na evropski ravni
V novem mandatu Evropske komisije in Evropskega parlamenta bo treba po mnenju ministrstva za zdravje prednostno nasloviti tudi krizo pomanjkanja delovne sile v zdravstvu. "Delovne sile namreč primanjkuje v vseh državah, stanje pa dodatno otežujejo še neskladja v znanju in spretnostnih ter neenakomerna razporeditev delovne sile med državami in znotraj njih," so poudarili.
Slovenija je bila po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) leta 2021 s 3,3 zdravnika na tisoč prebivalcev pod povprečjem EU, ki je znašalo 4,1 zdravnika. Še posebej akutno je bilo pomanjkanje zdravnikov na primarni ravni.