V letu dni po parlamentarnih volitvah močna koalicija precej energije porabila za soočanje s potezami SDS

piše Lara Draškovič

Ljubljana, 23. aprila - Mineva leto dni od volitev v DZ, ki so na oblast pripeljale politično novinko Gibanje Svoboda. Razmerja v DZ ob najmanjšem številu strank doslej po letu dni ostajajo enaka. Koalicija šteje 53 poslancev, česar pa ji za zdaj še ni uspelo povsem unovčiti, saj se je morala soočiti tudi s političnim preigravanjem izkušene opozicije, zlasti SDS.

Ljubljana.
Volitve.
Foto: STA
Arhiv STA

Pred letom dni so se volivci prvič po letu 2008 odpravili na redne državnozborske volitve, na katerih se je za prestop parlamentarnega praga potegovalo 20 strank in list.

Ob skoraj 71-odstotni volilni udeležbi, najvišji po letu 2000, je s 34-odstotno podporo slavila stranka Gibanje Svoboda s prvakom stranke Robertom Golobom. V Gibanje Svoboda se je nekaj mesecev pred volitvami preimenovala in preoblikovala Stranka zelenih dejanj Jureta Lebna, ki je prav tako nastala nedolgo pred tem.

Volilni rezultat je politični novinki Svobodi prinesel 41 poslanskih mandatov v DZ, kar je največ v zgodovini samostojne Slovenije. Sledile so SDS (27 mandatov), NSi (8 mandatov), SD (7 mandatov) in Levica (5 mandatov).

Medtem je iz parlamenta izpadlo več strank. Vnovičen preboj v DZ ni uspel strankama dveh nekdanjih premierjev LMŠ Marjana Šarca in SAB Alenke Bratušek, ki sta se nato v naslednjih mesecih združili s Svobodo. Pred vrati parlamenta so ostale še Konkretno, ki je na volitvah nastopila na listi Povežimo Slovenijo, SNS in DeSUS.

Na čelu DZ prvič predsednica, za politične novince iz prekaljene opozicije "učne ure" parlamentarizma

Novoizvoljeni sklic DZ se je na ustanovni seji DZ sestal 13. maja, poslanci pa so na čelo DZ prvič izvolili žensko, sicer podpredsednico Gibanja Svoboda Urško Klakočar Zupančič.

Ustanovno sejo DZ so sicer s svojim ravnanjem zaznamovali predvsem v opozicijskih SDS in tudi NSi, ki sta takoj po potrditvi poslanskih mandatov v parlamentarni postopek vložili več predlogov zakonov, skupaj okoli 30.

DZ je dober mesec po volitvah, 25. maja, Roberta Goloba izvolil za mandatarja za sestavo nove vlade, ki je še isti dan vložil listo ministrskih kandidatov. Golobova vlada, ki jo je Golob sestavil s SD in Levico, je v DZ zaprisegla 1. junija.

A je bil razrez resorjev drugačen, kot so si zamislili v koalicijskem trojčku, saj je SDS na predlog sprememb zakona o vladi vložila zahtevo za razpis referenduma. Vlada je tako v začrtani obliki z 20 resorji zaživela šele v začetku letošnjega leta, po zeleni luči volivcev na referendumskem odločanju konec novembra.

Na referendumih na pobudo SDS so volivci potrdili še koalicijsko novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija in spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi.

V DZ sta se morali v tem letu ob interpelaciji o njunem delu zagovarjati tudi dve ministrici Golobove vlade, in sicer zunanja ministrica Tanja Fajon in ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, ki pa je po zaostritvi odnosov s premierjem odstopila, med razlogi pa navedla politično vmešavanje v delo policije in da si ne more postaviti svoje ekipe. Na čelu resorja jo je februarja nasledil Boštjan Poklukar.

Tik pred obletnico parlamentarnih volitev pa se je vladna koalicija soočila tudi z interpelacijo o delu celotne vlade, ki jo je vložila SDS. Ta se je sicer po 14 urah razprave končala brez sklepov, a s pozivom prvaka SDS Janeza Janše, naj se vlada "vzame v roke" in njegovo oceno, da ne bo zdržala do konca mandata.

Koalicija prepričana v uspeh, iz opozicije očitki o neučinkovitosti

Vladna koalicija, ki se je v prvo leto mandata podala s smelimi napovedmi o izvedbi velikopoteznih reform, od zdravstvene, davčne do reforme plačnega sistema v javnem sektorju zatrjuje, da je po številnih političnih preizkušnjah v minulem letu še vedno trdna in enotna.

Po mnenju Klakočar Zupančič je prvo leto njihovega dela zaznamovalo blokiranje delovanja tako DZ kot vlade, zdaj pa prihaja obdobje konkretnih strukturnih sprememb. Vsi poskusi vnašanja nemira med koalicijske poslance so po njeni oceni jalovi, koalicijo pa bo vsakršna takšna poteza naredila močnejšo in bolj usmerjeno k zadanim ciljem, je prepričana.

Predsednica SD Tanja Fajon ob tem sicer priznava, da jim lahko očitajo, da so si odprli preveč front naenkrat, a poudarja, da so spremembe, ki jih napovedujejo že od nastopa mandata, nujne. SD pa je po njeni oceni po začetnem razočaranju nad volilnim rezultatom zdaj konsolidirana, stabilna in konstruktiven koalicijski partner.

Da se vladna koalicija drži tega, kar je obljublja na volitvah, je prepričan tudi koordinator Levice Luka Mesec. Kot pravi, se sicer strinja s kritiki, da bi "kakšna stvar lahko šla hitreje", a da ob številnih blokadah ne morejo čez noč premakniti sistemov, ki se 30 let niso. Pri reformah bodo na resorjih v njihovi kvoti sodelovali tudi v Levici, pri čemer bodo po zagotovilih Mesca dokazali, da so kot koalicijska partnerica zmožni nositi odgovornost.

V opoziciji medtem vladajočim strankam očitajo predvsem neučinkovitost. Poslanec SDS Zvone Černač je tako v tem tednu ocenil, da ima aktualna koalicija večino, s katero bi lahko izpeljala projekte, ki jih vlade s šibko večino niso mogle, a tega ne izkoristijo. SDS sicer po njegovih besedah kot opozicijska stranka izvaja "kontrolni mehanizem", a je občutek, da ima koalicija pri nekaterih vprašanjih tudi podporo "podkoalicijske NSi".

"Prav nasprotno, NSi je iz svoje pozicije opozicijske stranke izjemno kritična do številnih potez vlade, želi pa biti opozicija, ki ni samo proti, ampak ponudi tudi alternativne rešitve," odgovarja vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj. Po njegovem mnenju je sicer očitno, da še ena vlada novega obraza doživlja usodo njenih predhodnic. "Od velikih pričakovanj in velikih napovedi številnih reform, ne bo ostalo nič," je prepričan.

lad/moz
© STA, 2023