Na slovesnosti ob dnevu spomina na fojbe na Kvirinalu prvič tudi SKGZ in SSO

Vabilo na vsakoletno proslavo je iz urada italijanskega predsednika na naslova SKGZ in SSO prispelo prvič.

Kljub temu prejemnika, predsednica SKGZ Ksenija Dobrila in predsednik SSO Walter Bandelj, nad njim nista bila povsem presenečena, saj predstavlja nadaljevanje pomembnih korakov v smeri sožitja, ki sta jih v zadnjih letih storila Mattarella in prejšnji slovenski predsednik Borut Pahor.

Bandelj je vabilo označil kot "veliko čast" in ocenil, da manjšinski organizaciji na ta način postajata vse resnejši sogovornici italijanskih oblasti, kar je pomembno za reševanje drugih odprtih vprašanj, na primer na področju šolstva.

Predsednica SKGZ je medtem povedala, da zelo ceni delo Mattarelle, ki je pokazal veliko mero pozornosti in vztrajnosti pri reševanju vrste nerešenih vprašanj, povezanih s slovensko narodno skupnostjo, piše tržaški Primorski dnevnik. Obenem je bila kritična do ekscesov, zlorab in političnih manipulacij, do katerih vsako leto prihaja okoli 10. februarja.

V Italiji dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije na ta dan obeležujejo od leta 2005. Ob tem se spominjajo predvsem dogodkov po drugi svetovni vojni, ko so se morali Italijani na tem območju odločiti, ali bodo ostali v Jugoslaviji, ali pa bodo zapustili svoje rodne kraje.

Ena osrednjih spominskih slovesnosti 10. februarja poteka pri spomeniku žrtvam povojnih pobojev v bližini Bazovice pri Trstu, ki se je običajno udeležujejo številni pripadniki združenj optantov ter predstavniki krajevnih oblasti. V preteklosti so visoki italijanski predstavniki v nagovorih v Bazovici pogosto razburjali z izkrivljanjem zgodovine in zanikovanjem trpljenja Slovencev.

V zvezi s tem so se sicer danes skupaj oglasile tudi borčevske organizacije Slovenije, Hrvaške in Italije. V izjavi za javnost, ki jo je na svoji spletni strani objavila Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, so borčevske organizacije podprle prizadevanja strokovnjakov Slovenije, Hrvaške in Italije, ki želijo "rekonstruirati zgodovinsko resnico o tragičnih dogodkih, povezanih s fojbami in množičnim izseljevanjem po kapitulaciji fašistične Italije" s ciljem krepitve sodelovanja in medsebojnega razumevanja med temi tremi narodi in državami.

"Pri interpretaciji in rekonstrukciji teh dramatičnih dogodkov se moramo ogniti interpretacijam zgodovine z vidika enega samega naroda. Namesto tega si moramo prizadevati za nadnacionalen in objektiven pogled na zadeve. Nasprotovati je treba vsakršni nacionalistično obarvani interpretaciji zgodovine," so zapisale.

"Izjemne razsežnosti trpljenja Istre, Slovenskega primorja in vseh slovenskih in hrvaških območij, ki so jih zasedli Italijani, ter trpljenje zaradi izgnanstva in usmrtitev v fojbah lahko razumemo le, če spodbudimo kulturo spoštovanja, strpnosti in povezovanja."