Pregled - svet, 1. 12. (četrtek)

Ljubljana, 1. decembra - Pregled dogodkov v svetu v četrtek, 1. decembra.

PEKING - EU računa na to, da bo Kitajska kot stalna članica Varnostnega sveta ZN pozvala Rusijo, naj spoštuje temeljna načela Ustanovne listine ZN, in prispevala k prenehanju brutalnega ruskega uničevanja in okupacije Ukrajine, je v Pekingu kitajskemu predsedniku Xi Jinpingu sporočil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Xi je dejal, da je rešitev ukrajinske krize s političnimi sredstvi v najboljšem interesu Evrope in vseh evrazijskih držav.

WASHINGTON - Predsednik ZDA Joe Biden je na prvem državniškem obisku, odkar je na oblasti, sprejel francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Po srečanju v Beli hiši sta med drugim zagotovila nadaljevanje pomoči Ukrajini, dokler bo ta potrebna, pohvalila sta protestnike v Iranu in se zavzela za sodelovanje glede Kitajske in podnebnih sprememb.

LODŽ - Na dvodnevnem zasedanju so se zbrali zunanji ministri Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki se v veliki meri posvečajo vojni v Ukrajini. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je zagotovil, da bodo preučili vse pravne možnosti, da zagotovijo, da bo Rusija plačala za uničenje v Ukrajini.

MOSKVA/WASHINGTON - Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da se je Moskva pripravljena vrniti k pogovorom z Zahodom, če je ta pripravljen premisliti o varnostnih predlogih, ki jih je decembra predstavila Rusija. Francoski predsednik Emmanuel Macron je medtem napovedal, da se bo v prihodnjih dneh pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putin.

BERLIN - Ponudba Nemčije, da Poljski pošlje sisteme zračne obrambe patriot, ostaja nespremenjena, je po varnostni konferenci v Berlinu dejal nemški kancler Olaf Scholz. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je potezo pozdravil in hkrati pozval tudi k dodatni krepitvi ukrajinske zračne obrambe.

ŽENEVA - Prihodnje leto bo po svetu humanitarno pomoč potrebovalo 339 milijonov ljudi, kar je 65 milijonov več, kot je bilo ocenjeno pred enim letom, je ugotovil urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA). V luči tega je pozval k zagotovitvi rekordnih 51,5 milijarde ameriških dolarjev humanitarne pomoči.

BRUSELJ - Ministri članic EU, pristojni za konkurenčnost, so dosegli dogovor o predlogu uredbe, katere namen je okrepiti proizvodnjo polprevodnikov v uniji. S t. i. aktom o čipih želi EU podvojiti svoj delež na globalnem trgu polprevodnikov in tako zmanjšati odvisnost od drugih akterjev. O predlogu se bo zdaj Svet EU pogajal z Evropskim parlamentom.

MADRID - Potem ko je bil v sredo v eksploziji pisma bombe lažje poškodovan uslužbenec ukrajinskega veleposlaništva v Madridu, so iz Španije prišla poročila o še drugih pisemskih bombah. Pošiljko z eksplozivno napravo so prejeli v vojaškem letalskem oporišču in na obrambnem ministrstvu, že minuli teden pa je prispela na naslov premierja Pedra Sancheza.

BRUSELJ - Evropska unija je Belorusijo pozvala, naj izpusti zaprto opozicijsko voditeljico Marijo Kolesnikovo, ki je bila hospitalizirana. Poročila o njenem zdravstvenem stanju so "zelo zaskrbljujoča", je dejal govorec komisije Peter Stano, ki je režim v Minsku tudi pozval, naj ji zagotovijo ustrezno zdravniško oskrbo.

BERLIN/MOSKVA - Poslanci nemškega parlamenta so v sredo sprejeli resolucijo, v kateri so veliko lakoto v tridesetih letih prejšnjega stoletja v sovjetski Ukrajini, znano tudi kot holodomor oziroma gladomor, razglasili za genocid. Moskva je v odzivu odločitev Berlina označila za poskus "demoniziranje Rusije".

WASHINGTON - Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je v pogovoru s turškim kolegom Hulusijem Akarjem izrazil "močno nasprotovanje" novi turški vojaški operaciji v Siriji in zaskrbljenost zaradi zaostrovanja razmer v tej državi. Ankara je namreč sprožila zračne napade na kurdske sile na severu Sirije in razmišlja še o kopenski ofenzivi.

ZAPOROŽJE - Moskva je v sredo dosedanjega glavnega inženirja jedrske elektrarne v Zaporožju, Ukrajinca Jurija Černičuka imenovala za novega vodjo največje nuklearke v Evropi. Ta je na to pristal, saj je bila to po njegovih besedah "edina pravilna odločitev". Ukrajinska stran je v odziv Černičuka uradno odpustila in ga označila za izdajalca.

BRUSELJ - Članice EU so dosegle politični dogovor o predlogu uredbe za skupno naročanje vojaške opreme. Podprle so predlog Evropske komisije, da se za obdobje do leta 2024 za to nameni 500 milijonov evrov iz proračuna EU. Svet EU se bo zdaj o predlogu, ki ga je komisija predstavila v luči ruske agresije na Ukrajino, pogajal z Evropskim parlamentom.

RIM - Reševalci so našli posmrtne ostanke še treh žrtev sobotnega zemeljskega plazu na italijanskem otoku Ischia v Neapeljskem zalivu, tako da je število smrtnih žrtev naraslo na 11. Še vedno so pogrešali eno osebo, za katero domnevajo, da je mrtva, vendar so reševalci kljub temu nadaljevali iskanje pod blatom.

BEOGRAD - Srbska vlada je za direktorja varnostno-obveščevalne agencije BIA imenovala Aleksandra Vulina, proruskega bivšega notranjega in obrambnega ministra, ki je blizu srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću. Vulin je znan po svojih proruskih in nacionalističnih izjavah, ki so pogosto povzročile diplomatska trenja s sosedami Srbije.

NEW YORK - V sredo je umrla Christine McVie, angleška kantavtorica in klaviaturistka, ki je v sedemdesetih letih zaslovela kot članica skupine Fleetwood Mac, je sporočila skupina in njena družina. Stara je bila 79 let.

spo/spo
© STA, 2022