Volitve 2022: Prinesle bodo novo sestavo zakonodajne in izvršilne veje oblasti

Osnovna naloga državnega zbora je opravljanje zakonodajne funkcije oblasti, v okviru katere poslanci sprejemajo najpomembnejše pravne akte države. Sem sodi sprejemanje sprememb ustave, sprejemanje novih ali noveliranih zakonov in drugih aktov, med njimi državnega proračuna, ter ratificiranje mednarodnih pogodb. Prav tako je v pristojnosti DZ razpisovanje referendumov.

DZ opravlja tudi volilno funkcijo; imenuje in razrešuje najpomembnejše nosilce funkcij v državi. Med drugim je pristojen za izvolitev predsednika vlade in ministrov, ustavnih sodnikov, guvernerja Banke Slovenije, varuha človekovih pravic in člane računskega sodišča.

Poslanci imajo tudi nadzorno funkcijo; odločajo o interpelacijah posameznih ministrov, o zaupnici ali nezaupnici vladi ter o morebitnem predlogu ustavne obtožbe predsednika republike, vlade ali ministrov. Odrejajo parlamentarne preiskave ter postavljajo poslanska vprašanja predsedniku vlade in ministrski ekipi.

Poslanska funkcija z nekaterimi prednostmi in omejitvami

DZ sestavlja 90 poslancev: 88 jih je izvoljenih na splošnih volitvah, po enega pa izvolijo še pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti. Svoje delo opravljajo na plenarnih sejah in na sejah delovnih teles. Delo DZ vodi predsednik, ki ga poslanci izvolijo na konstitutivni seji z večino glasov vseh poslancev. Pri delu mu pomagajo največ trije podpredsedniki.

Poslanci svojo poslansko funkcijo opravljajo poklicno, zaradi česar ne smejo opravljati funkcij ali dejavnosti, ki po zakonu niso združljive s funkcijo poslanca. Med njimi je denimo županska. Sme pa poslanec samostojno ali v delovnem razmerju opravljati dejavnost, a največ v obsegu, ki ne presega petine polnega delovnega časa.

Na plačni lestvici so poslanci uvrščeni od 55. do 62. plačnega razreda, kar pomeni, da na mesec zaslužijo med 3661 in 4817 evri osnovne bruto plače, izhaja iz podatkov na spletni strani DZ. Predsednik DZ pa je uvrščen v najvišji, 65. plačni razred in mu pripada 5419 evrov osnovne bruto plače, še piše na portalu DZ.

Poslanci se sicer nadalje glede na dolžnosti v DZ in njegovih delovnih telesih ter poslanskih skupinah, uvrščajo v pet plačnih skupin, in sicer vodja poslanske skupine, ki ima nad 20 poslancev, vodja poslanske skupine, ki ima do vključno 20 poslancev in poslanec, ki je predsednik enega izmed delovnih teles, poslanec, ki je namestnik vodje poslanske skupine, poslanec, ki je podpredsednik delovnega telesa DZ, vsi ostali pa so v zadnji, peti skupini.

Poslanci so upravičeni še do povračil stroškov za prevoz, prehrano in izobraževanje, na voljo pa so jim tudi službena stanovanja. Prav tako prejemajo mesečni pavšal za pokrivanje stroškov pri delu v volilni enoti; ta znaša med 500 in 800 evri. Še 180 evrov pa dobijo za delovanje poslanske pisarne. Poslanci so pri svojem delu upravičeni tudi do strokovne pomoči.

Po izteku mandata imajo nekdanji poslanci pravico do nadomestila v višini 80 odstotkov zadnje plače, in sicer največ pol leta.

Število vladnih resorjev odvisno od vsakokratne vlade

DZ je pristojen tudi za izvolitev predsednika vlade in ministrov. Oblikovanje nove vlade steče po konstituiranju državnega zbora, saj ima predsednik države 30 dni časa, da po posvetu s poslanskimi skupinami državnemu zboru predlaga kandidata za mandatarja. Praviloma je to predsednik stranke, ki je na volitvah dobila relativno večino.

Predsednik republike Borut Pahor je sicer ob tokratnem razpisu državnozborskih volitev napovedal, da bo mandat podelil tistemu kandidatu za mandatarja, ki bo med poslanci užival potrebno podporo, torej 46 glasov ali več, to pa bo izkazal s podpisi poslancev.

Ko je predsednik vlade izvoljen, mora v 15 dneh predlagati imenovanje ministrov. Ti pogosto prihajajo iz vrst novoizvoljenih poslancev, a jim, če so izvoljeni za ministre, ni treba odstopiti s poslanske funkcije, pač pa jim ta miruje. Predsednik vlade in ministri ne morejo hkrati opravljati funkcij v državnih organih, sodiščih, organih lokalnih skupnosti in drugih javnih funkcij ter opravljati dejavnosti, ki so nezdružljive s funkcijo člana vlade.

Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov. Predsednik vlade mora v desetih dneh po nastopu funkcije predlagati še neimenovane ministre, oziroma obvestiti DZ, katere resorje bo začasno, a ne dlje kot za tri mesece, prevzel sam ali jih poveril drugemu ministru.

Ker se v Sloveniji poslance voli po proporcionalnem sistemu, je vlada, ki jo sestavi mandatar, praviloma koalicijska. Od koalicijskih pogajanj je odvisno tudi, koliko in katere resorje bo imela posamezna vlada.

Dosedanje vlade so imele različno število resorjev, aktualno vlado ob premierju sestavlja 14 ministrov, ki so predstojniki ministrstev, ima pa tudi tri ministre brez resorja, ki vodijo vladni službi oziroma urad.

Vlada je sicer organ izvršilne oblasti in najvišji organ državne uprave. Pristojna je za izvajanje zakonov in drugih predpisov, ki jih sprejema DZ. Prav tako določa, usmerja in usklajuje izvajanje politike države. Kot najvišji organ državne uprave vlada izdaja predpise in sprejema pravne, politične, ekonomske, finančne, organizacijske in druge ukrepe, ki so potrebni za razvoj države in za urejenost razmer na vseh področjih v pristojnosti države.

Državnemu zboru vlada predlaga v sprejem zakone, državni proračun, nacionalne programe in druge akte.