Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Pred sobotno 100. obletnico koroškega plebiscita Logar izpostavil pomen dialoga

Ljubljana/Mežica, 6. oktobra - Pred sobotno 100. obletnico koroškega plebiscita Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU s soorganizatorji danes organizira znanstveno konferenco z naslovom Koroška kot diplomatski problem 1918-1920. Zunanji minister Anže Logar je v uvodnem nagovoru izpostavil zgodovinsko povezanost Slovenije in Avstrije ter poudaril pomen dialoga.

Današnja znanstvena konferenca, ki je v okviru inštituta druga v seriji slovensko-avstrijskih srečanj na temo diplomatske zgodovine, bi po prvotnih načrtih morala potekati v Narodnem domu v Mežici, a so se organizatorji zaradi slabšanja epidemioloških razmer v Mežici odločili, da večjezični dogodek, ki bo potekal še do okoli 13. ure, v celoti izvedejo virtualno.

V središču pozornosti konference sta koroški plebiscit in dialog med sosednjima državama, je uvodoma povedala predstojnica Zgodovinskega inštitut Milka Kosa ZRC SAZU Petra Svoljšak. Med drugim je izpostavila, da sta po zaslugi zgodovinarja Andreja Rahtena, ki je tudi med današnjimi razpravljavci na konferenci, v letošnjem letu koroški plebiscit in nemirno obdobje po prvi svetovni vojni ves čas prisotna v slovenski javnosti.

Obletnica plebiscita, ki jo bosta skupaj obeležila predsednika obeh držav Borut Pahor in Alexander van der Bellen, je lahko pomemben mejnik pri preseganju zgodovinskih bremen in krepitvi sožitja tako med slovensko in nemško govorečimi prebivalci dežele Koroške, kot tudi med našima državama in narodoma, je v nagovoru ob začetku konference dejal slovenski minister za zunanje zadeve Anže Logar.

Po njegovih besedah lahko zgodovinska znanost na posebej odličen način prispeva k preseganju teh bremen. Poudaril je, da z nobeno od sosednjih držav oz. z nobenim od sosednjih narodov Slovenci nimamo tako dolge skupne zgodovine. "Naše sobivanje nas je medsebojno močno zaznamovalo. Bogatilo nas je, a tudi prizadelo. Močno je naše odnose prizadel zlasti nacizem, kasneje tudi komunizem," je dejal minister in ob tem spomnil, da sta sto let kasneje Slovenija in Avstrija obe članici EU.

Minister je izpostavil, da je stoletnica plebiscita tudi neizogibno povezana s slovensko narodno skupnostjo v Republiki Avstriji in s pričakovanjem za izboljšanje njenega normativnega in materialnega položaja na podlagi mednarodnopravnih obveznosti Avstrije. Slovenija po njegovih besedah pozdravlja ambiciozni program avstrijske vlade za obdobje 2020-2024 na področju zagotavljanja pravic narodnih skupnosti in poziva avstrijske oblasti k poglobljenemu dialogu s predstavniki narodnih skupnosti.

"Vključujoč in zgodovinske delitve presegajoč značaj dogodka 10. oktobra v Celovcu je namreč pogojen s konkretnimi koraki na področju varstva pravic slovenske narodne skupnosti. S tem se bo utrdila identitete Koroške kot prostora dveh jezikov in kultur ter potrdila zgodovinska vloga Avstrije v oblikovanju večnacionalnega srednjeevropskega prostora, ki ostaja relevanten tudi v današnji EU. Bistvo Srednje Evrope je prav njena narodnostna in jezikovna raznolikost," je poudaril minister.

Pri organizaciji današnje znanstvene konference, na kateri sodeluje več govorcev, so z inštitutom sodelovali avstrijsko veleposlaništvo oz. Avstrijski kulturni forum v Ljubljani, Občina Mežica, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, Mednarodni forum za promocijo podjetij in Koordinacijski odbor za raziskovanje diplomatske zgodovine.

vpu/sk
© STA, 2020