Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Sturm in Feldner o dialogu in razumevanju na avstrijskem Koroškem

vest je objavljena kot del sodelovanja med STA in APA ob stoti obletnici koroškega plebiscita

Celovec, 25. septembra - Bivši dolgoletni predsednik Zveze slovenskih organizacij, ene od krovnih organizacij koroških Slovencev, Marjan Strum in dolgoletni predsednik koroškega Heimatdiensta (KHD) Josef Feldner sta bila dolgo časa zagrizena nasprotnika. Zadnjih 15 let si skupaj prizadevata za dialog in razumevanje. Za agencijo APA sta spregovorila o teh prizadevanjih.

Ljubljana.
Bivši dolgoletni predsednik Zveze slovenskih organizacij, ene od krovnih organizacij koroških Slovencev, Marjan Strum.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Marjan Sturm se je v preteklosti boril za pravice koroških Slovencev, Feldner je kot vodja KHD nadaljeval boj proti "grozeči slovenizaciji".

Ob stoti obletnici koroškega plebiscita sta sedaj oba spregovorila o tem, ali so se njuna prizadevanja za dialog po desetletju in pol obrestovala.

"Z vidika družbe se je vsekakor obrestovalo. Vzdušje na (avstrijskem) Koroškem je postalo bistveno bolj odprto in sproščeno," je ocenil Sturm. Dodal je, da je sam zaradi te poti k razumevanju izkusil veliko stresa. "Ostro so me kritizirali, običajna obtožba je bila izdaja," je dejal.

Podobno velja za Feldnerja, ki je dejal, da je bil "tudi sam deležen ostrega vetra v prsi". Od takrat pa se je marsikaj, kar prej ni bilo dobro, spremenilo na bolje, je dodal Sturm.

"Se razume, da je to tudi meni prineslo osvoboditev. Lepo je, če ti ni treba biti vedno proti, ampak si tudi za," je odgovoril Feldner, ki je leta 2005 presegel samega sebe in se skupaj s Sturmom odločil za pot dialoga.

Leta 2005 sta imela Sturm in Feldner dolg pogovor na štiri oči, po katerem sta se začela poslušati, razmišljati o tem, zakaj druga stran misli tako, kot misli. "Iz žabje perspektive," temu pravi Sturm.

Po plebiscitu, katerega rezultat, kot je poudaril Feldner, bi bil drugačen, če tudi koroški Slovenci ne bi glasovali za republiko Avstrijo, je bil obrambni boj na avstrijskem Koroškem instrumentaliziran, kar se je nadaljevalo tako daleč, da so v partizanih, ki so se borili proti Hitlerjevemu režimu, videli komunistični poskus spreminjanja meja. "Zlorabila ga je nacistična ideologija," je še menil Sturm.

Oba se strinjata, da se je v preteklosti na vprašanje žrtev in storilec gledalo preveč enostransko. "Žrtve in storilci so bili na obeh straneh." Sturm ob tem pravi, da so jim, ko je bil sam še otrok, vedno govorili, da so poraženci, da so nekaj izgubili, a sta bili na referendumu legitimni obe možnosti, vključno s tisto za Kraljevino SHS. "Ne smemo stigmatizirati potomcev tistih, ki so takrat glasovali za to možnost," je opozoril.

Feldner je menil, da mora biti legitimno, da se nekdo izreče proti. "Če nekdo pravi, da izid plebiscita zanj ni razlog za praznovanje, je to njegova pravica. Ne sme pa biti dovoljen revizionizem."

Na vprašanje, ali bodo čez sto let še vedno spominske slovesnosti ob koroškem plebiscitu, je Sturm odgovoril pritrdilno, vendar bodo te brez "heroizacije in demonizacije", in s temeljitim samokritičnim razmislekom o dogodkih." Feldner je dodal: "Ohranila se bo tradicija, spomin je dober, a drugačen kot v preteklosti, na to, kar povezuje."

Sturm in Feldner sta pred 15 leti ob pogovoru dobila vpogled v stališča druge strani in prav ta vpogled je vodil do razumevanja in ustanovitve t. i. koroške skupine za konsenz ter njunih prizadevanj za sobivanje narodnih skupnosti. Oba sta se osebno angažirala pri pripravi različnih informativnih dogodkov, debatnih večerov, spominskih slovesnosti. Dve leti po njunem pogovoru na štiri oči sta tudi izdala knjigo z naslovom Koroško na novo misliti. Cilj obeh je oblikovanje evropske mirovne regije Alpe-Jadran.

V letih neposredno po plebiscitu je bila osrednja proslava v središču Celovca rokah KHD in zanjo je bilo značilno izrazito protislovensko vzdušje. Leta 2013 je bila prireditev prvič dvojezična, ob letošnji stoti obletnici pa bosta prvič na njej prisotna tudi predsednika obeh držav.

Sturm je lani prejel slovensko odlikovanje red za zasluge za svoja dolgoletna prizadevanja pri uresničevanju pravic slovenske manjšine v Avstriji ter za prispevek k uveljavljanju medkulturnega dialoga. Leta 2012 je prejel avstrijsko veliko srebrno odlikovanje za zasluge.

Feldner je vodenje KHD, ki so jo ustanovili leta 1957, prevzel leta 1972. Na čelu KHD, ki naj bi imela približno 20.000 članov, je še danes. Začetki Feldenerjevega vodenja KHD sovpadajo z nasilnim odstranjevanjem dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem.

mlj/sk
© STA, 2020