Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Slovenska kultura v letu 2001

pripravila Živa Verdir

Ljubljana, 2. decembra - Kulturi na Slovenskem se je v prvem letu novega tisočletja dobro godilo. Kljub temu, da vsi ustvarjalci, ki so to želeli, niso dobili denarja iz državne malhe; da ni bilo velikih obletnic, kot je bila leta 2000 Prešernova; da je med nedokončanimi zgodbami ostal Nacionalni kulturni program; da država še dolgo ne bo dobila nove univerzalne dvorane za kulturne prireditve; da nikogar ni pretresla bienalna likovna prireditev, ki je že v 50-ih letih XX. stoletja umestila Slovenijo na svetovni zemljevid kulture.
        Politika v kulturi, ki jo prvič v zgodovini mlade države krmari "žensko krilo", v nasprotju z dvomljivci v letu 2001 ni poskrbela le za "mrtvo" kulturo. Podprla je mnoge mlade ustvarjalce in dogodke "v živo", naložila lepe denarce v kulturno dediščino, snuje pa že nove podvige za obnovo organizmov, za katere ni dvoma, da so nacionalnega pomena in izkaznica za "vstopanje" v Evropo. Uspešno je bila dokončana draga preobleka Slovenske filharmonije, ki je zablestela ob 300-letnici svoje predhodnice, pa povezovalni trakt Narodne galerije in še kaj. Cineasti, "najdražji" umetniki, so si po začetnih zamerah izborili pravico do posebnega zakona o kinematografiji. Poleg nove zagnane ekipe sogovorcev politike so jim šli najbolj na roko novi uspehi, najbolj med njimi prva pomembna povsem slovenska nagrada v Benetkah. K prepoznavnosti Slovenije na svetovnem kulturnem zemljevidu so poleg filma spet največ prispevala gledališča in zborovsko petje.

Celotna novica je dostopna le naročnikom.
Novica vsebuje 90.015 znakov (brez presledkov) oziroma 15.060 besed.

Novico lahko kupite. Cena: 6 žetonov; na računu: 0 žetonov

zzv/av/ep/kb/lpc/mz/nn/sn/ts/tv/tz/sek
© STA, 2001