Slovenska zunanja politika v letu 2001

Ljubljana, 2. decembra - Najvidnejši med dogodki na področju zunanje politike v letu 2001 je bil junijski vrh ameriškega in ruskega predsednika, Georgea Busha in Vladimirja Putina, na Brdu pri Kranju, kar je bilo obenem prvo njuno srečanje. Slovenija, ki je bila zadovoljna s tokratnim letnim poročilom Evropske komisije o napredku kandidatk, upa, da bo pristopno pogodbo z Evropsko unijo podpisala decembra 2002, v unijo pa vstopila med prvimi novinkami, morda leta 2004. Slovenija pospešeno nadaljuje priprave za članstvo v zvezi NATO, o čemer bo zavezništvo odločalo jeseni 2002 na vrhu v Pragi.
        Slovenija je v prvi polovici leta 2001 sopredsedovala prvemu delovnemu omizju Pakta stabilnosti za JV Evropo za demokratizacijo in človekove pravice, še naprej pa uspešno vodi Mednarodni sklad za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), ki se uvršča med najuspešnejše organizacije na področju razminiranja v svetovnem merilu.
        V prvi polovici leta je kazalo, da bosta Slovenija in Hrvaška deset let po osamosvojitvi vendarle zaprli večino odprtih vprašanj, ki so posledica razpada nekdanje skupne države, a se je leto končalo brez končnega uspeha, čeprav sta vladi potrdili osnutka sporazumov o meji med državama in NEK; DZ je štiri leta po podpisu ratificiral sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju med državama. Slovenska manjšina v Italiji je vendarle dobila globalni zaščitni zakon. Slovenija in Avstrija sta podpisali kulturni sporazum, dogovorili sta se o skupni komisiji zgodovinarjev in pravnikov, ki naj bi preučila zgodovino odnosov med državama v 20. stoletju, avstrijska Koroška in Slovenija pa sta izmenjali arhivsko gradivo. Z Madžarsko je Slovenija po več kot 30 letih dobila prvo neposredno železniško povezavo, še vedno pa ni neposredne letalske povezave.
        Slovenija in ZRJ sta vzpostavili polne diplomatske odnose, podpisali že več sporazumov in odprli veleposlaništvi v Ljubljani oziroma v Beogradu. Naslednice nekdanje SFRJ so deset let po razpadu nekdanje skupne države vendarle podpisale zgodovinski sporazum o nasledstvu.
        Na veleposlaniških mestih naše države v tujini je prišlo do kar nekaj menjav, precej pa se jih obeta tudi v prihodnjih mesecih.