Slovensko gospodarstvo v letu 2001

pripravilo gospodarsko uredništvo STA

Ljubljana, 2. decembra - Slovensko gospodarstvo je leto 2001 zaradi spremenjenih mednarodnih razmer, ki so jih dodatno poslabšali septembrski teroristični napadi na ZDA, ter upadanja investicij končalo precej slabše kot pričakovano. Gospodarska rast, ki naj bi po prvotnih napovedih vlade znašala 4,4 odstotka, naj bi se zdaj ustavila pri za skoraj odstotek nižji vrednosti - 3,7 odstotka. Ugibanja, kolikšne in kakšne bodo v Sloveniji posledice recesije, ki je zajela svetovno gospodarstvo, se množijo, zagotovo pa bo morala vlada, ki je v letu 2001 prvič zastavila dveletno proračunsko načrtovanje, bolj učinkovito nadzorovati javnofinančni primanjkljaj, rast zadolževanja in zunanjega dolga, pa tudi še vedno visoko inflacijo, ki naj bi ob koncu leta 2001 na ravni letnega povprečja dosegla 8,5 odstotka. Na nujnost zniževanja inflacije in skladno delovanje ekonomskih politik je opozarjala tudi Banka Slovenije, saj bo Slovenija v pogojih slabše svetovne konjunkture le težko izpolnila konvergenčne pogoje za vstop v evropsko monetarno unijo.
        V letu, ko smo praznovali 10. obletnico monetarne samostojnosti in uvedbe nacionalne valute, se je začela tudi dolgo napovedovana privatizacija državnega premoženja. Prvi del privatizacije obeh pred štirimi leti saniranih državnih bank, Nove Ljubljanske banke (NLB) in Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), ki imata skupaj skoraj 47-odstotni tržni delež, naj bi se končal marca 2002; poleg odkritij nepravilnosti v poslovanju tujih hčera NLB jo spremlja vroča razprava o upoštevanju nacionalnega interesa in smiselnosti prodaje v trenutnih razmerah, saj zanimanje za nakup med tujimi finančnimi ustanovami ni ravno veliko. Na podobno neugoden položaj je država naletela tudi pri prodaji Slovenskih železarn, prodajo deleža v Telekomu Slovenije pa je ravno zato začasno odložila. Po šestih letih bo državi vendarle uspelo zapolniti privatizacijsko vrzel, saj je zbrala še za preostalih 84,5 milijarde tolarjev premoženja, ki ga bo Slovenska razvojna družba kot sklepno dejanje pred svojo skorajšnjo razpustitvijo predala pooblaščenim investicijskim družbam. Še vedno pa ni znana usoda t.i. nenominiranega družbenega kapitala v zavarovalnicah, saj vlada ustrezen zakon v drugo še pripravlja.
        Veliko uspešneje pa so na slovenski kapitalski trg v letu 2001 vstopali tujci: po prodaji največje slovenske zasebne banke, SKB, francoski banki Societe Generale, bo, kot kaže, večinska lastnica četrte največje banke, Banke Koper, postala italijanska bančna skupina SanPaolo IMI; novega lastnika, avstrijski Mobilkom, je dobil tudi drugi operater mobilne telefonije v Sloveniji Simobil; še vedno pa je odprt izid t.i. pivovarniške vojne, v kateri se za ljubljansko Pivovarno Union potegujeta Pivovarna Laško in belgijski Interbrew. Prav strateški vlagatelji iz tujine so bolj kot odločitev Banke Slovenije, da po več kot štirih letih sprosti omejitve za tuje portfeljske vlagatelje, spodbudili rast osrednjega delniškega borznega indeksa: ta je v zadnjih novembrskih dneh kar zaporedoma beležil rekordne vrednosti. Pred poslabšanjem poslovnih rezultatov je slovenska podjetja v veliki meri obvarovala okrepljena menjava z državami nekdanje Jugoslavije in Rusije.
        Z letom 2001 se je v Sloveniji formalno popolnoma odprl telekomunikacijski trg, vlada pa je po številnih zapletih le podelila eno samo koncesijo za UMTS v vrednosti 22 milijard tolarjev. Aprila se je sprostil tudi domači trg z električno energijo, priprave na prihajajočo konkurenco pa so botrovale združitvi šestih slovenskih podjetij za proizvodnjo električne energije v Holding Slovenske elektrarne, po kapitalu največje podjetje v Sloveniji. Kljub dosegi dogovora glede statusa in upravljanja krške nuklearke s Hrvaško, pa do podpisa in ratifikacije še ni prišlo. Slovenska živilsko-predelovalna industrija in kmetijstvo, ki so ga v letu 2001 pestile številne naravne ujme, sta se novembra soočila s prvim pojavom bolezni BSE.
        Slovenske devizne rezerve so konec septembra znašale 4,94 milijarde dolarjev in bile tako za 1,8 milijarde dolarjev nižje od skupnega zunanjega dolga države, ki je znašal 6,75 milijarde dolarjev. Industrijska proizvodnja se je v prvih desetih mesecih glede na enako obdobje 2000 okrepila za 3,5 odstotka, povprečna bruto mesečna plača pa je bila septembra v primerjavi z enakim obdobjem 2000 realno višja za 3,1 odstotka. Število registriranih brezposelnih se je poleti prvič po skoraj desetih letih znižalo pod 100.000, septembrska stopnja registrirane brezposelnosti pa se je v letu dni znižala za 0,4 odstotka na 11,3 odstotka.

Celotna novica je dostopna le naročnikom.
Novica vsebuje 99.493 znakov (brez presledkov) oziroma 17.381 besed.

Novico lahko kupite. Cena: 6 žetonov; na računu: 0 žetonov

bst/ap/bdo/bg/mkl/mz/nv/uk/vpu/sek
© STA, 2001